Strmca, Postojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Strmca
Strmca Postojna Slovenia 1.jpg
Strmca, Postojna is located in Slovenija
Strmca
Strmca
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°49′53.3″N 14°12′1.89″E / 45.831472°N 14.2005250°E / 45.831472; 14.2005250Koordinati: 45°49′53.3″N 14°12′1.89″E / 45.831472°N 14.2005250°E / 45.831472; 14.2005250
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Primorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajina Notranjska
Občina Postojna
Površina
 • Skupno 2,8 km2
Nadmorska višina 642,7 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 89
 • Gostota 32 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6230 Postojna
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Strmca pri Postojni - Vas
LegaObčina Postojna
RKD št.4810 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP22. december 1984

Strmca je naselje v Občini Postojna. Naselje je del Krajevne skupnosti Studeno, katero sestavljajo tri vasi: Studeno, Strmca in Lohača.

Geografski podatki[uredi | uredi kodo]

Strmca se nahaja na 642,7 metrov nadmorske višine. Naselje je stisnjeno pod obronke planote Hrušica, ki se zaključuje z dvema višjima vrhovoma severno od vasi, na katera vodijo tudi planinske poti. Špilnik (med domačini imenovan Lipovec) se dviguje 1018 metrov nadmorske višine, drugi pa je Petričev hrib (med domačini znan kot Oblenk), slednji ima na vrhu 937 metrov nadmorske višine. Južno od vasi se nadaljuje gozdnato področje posejano z vrtačami in ostalimi kraškimi pojavi na apnencu zgornjekredne starosti. Področje vasi tudi spada h geotektonski enoti Visokega krasa, ki ga obdajajo Nanos, Hrušica in Postojnski kras.[3] Severno od vasi so tla apnenčasta, južneje (med vasjo in gozdom) pa je rodovitno polje, ki se nahaja na glinenih tleh. Mešani gozd smreke in bukve se razpozteza do Postojnskih vrat in nadaljuje v Javornike. Geopedia

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Statistični urad RS navaja v podatkih popisa prebivalstva iz leta 2002, da v Strmci prebiva 72 prebivalcev, od tega 38 ženk in 34 moških. V Strmci je 28 gospodinjstev, ki štejejo povprečno 3,0 člana. Občina Postojna

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Strmca se omenja že leta 1162 kot del posesti cisterjanskega samostana v Stični, ki je od leta 1265 imel tudi sodno oblast nad podložniki. Strmca je takrat skupaj z vasema Studeno in Strane obsegala 12 kmetij. Prometna povezava je bila tu dobro urejena še iz rimskega obdobja, zato je tu vodila tako imenovana rimska cesta proti obalnim predelom. V Studenem so blago pretovarjali, na kar nakazujejo tud ostanki stavbe na Taboru, ki je bila pomembna gospodarska veja tukajšnje samostanske podružnice.[4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4810". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. R. Gospodarič, Geološke razmere v Postojni, v Ljudje in kraji ob Pivki, druga knjiga, str. 145-155. Kulturna skupnost Postojna, 1985.
  4. N, Osmuk: Tabor v Studenem, v Ljudje in kraji ob Pivki, druga knjiga, str. 121-133. Kulturna skupnost Postojna, 1985.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  1. R. Gospodarič, Geološke razmere v Postojni, v Ljudje in kraji ob Pivki, druga knjiga, str. 145-155. Kulturna skupnost Postojna, 1985.
  2. N, Osmuk: Tabor v Studenem, v Ljudje in kraji ob Pivki, druga knjiga, str. 121-133. Kulturna skupnost Postojna, 1985.
  3. Geopedia-interaktivni spletni atlas in zemčjevid Slovenije: Geopedia.
  4. Ljudje in kraji ob Pivki, prva in druga knjiga. Kulturna skupnost Postojna, 1985.
  5. Občina Postojna: http://www.postojna.si/podrocje.aspx?id=1809;

Glej tudi[uredi | uredi kodo]