Betalov spodmol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Betalov spodmol
Betalov spodmol
Betalov spodmol
LegaObčina Postojna
Bližnje mestoZagon
RKD št.859 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP22. december 1984
Pogled iz jame

Betalov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev. Leži v pobočju tik nad cesto Postojna-Bukovje, okrog 2 km severozahodno od Postojne. Vhod je nastal z udorom stropa 174 m dolge jame, ki jo je izdolbla ponikalnica iz Pivške kotline.

Prva izkopavanja v spodmolu je opravil Franco Anelli v letih 1933−1939, sistematično pa je arheološko najdišče raziskal Srečko Brodar v letih 1947−1953. V več kot 10 m globokem izkopnem profilu je v petih plasteh našel kosti različnih živali in kamnita orodja. Najstarejše plasti v profilu so iz tople medledene dobe mindel-riss, nad njimi so riški ledenodobni grušči, pomešani z ilovico in kosi sige. V teh so bila najdena kamnita pramousterienska orodja ter kosti jamskega in deningerjevega medveda (starost okoli 300.000 let). Sledijo plasti rdeče ilovice in grušča z najdbami kosti jamskega medveda, volka, alpskega svizca, kirhberškega nosoroga, jamske hijene, divje svinje in losa. Ostanki kamnitih orodij v tej plasti so mousterienske starosti. Sledijo plasti z ostanki hladne favne, za katero so značilni zlasti alpski svizec in severni jelen ter jamski medved. Ostanki hladne favne kažejo na zadnjo würmsko ledeno dobo, ki je trajala od 115.000 do 10.000 let. V teh plasteh so bili najdeni številni odbitki kremena, iz katerega je neandertalec in kasneje kromanjonec izdeloval orodja ter nekaj orodij gravettienske starosti. V najvišji plasti so neolitska orodja in ostanki kosti divje svinje, volka, bobra, ki kažejo na podobno klimo, kot jo imamo zdaj. V vrhnjem delu te plasti so bili najdeni še ostanki bronastodobne in železnodobne keramike ter ostanki domačih živali.

Betalov spodmol je eno najpomembnejših slovenskih paleolitskih jamskih najdišč.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 859". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]