Gutenwerth

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Območje srednjeveškega mesta Gutenwerth
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Lokacija Drama
Občina Šentjernej
Koordinati 45°52′18.53″N 15°20′10.82″E / 45.8718139°N 15.3363389°E / 45.8718139; 15.3363389Koordinati: 45°52′18.53″N 15°20′10.82″E / 45.8718139°N 15.3363389°E / 45.8718139; 15.3363389
RKD št. 8614 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 16. avgust 1992

Gutenwerth(Gotno brdo), danes v literaturi pogosto znan kot Otok pri Dobravi, je bil srednjeveški trg, ki so ga leta 1473 uničili Turki. Nahajal se je na rečnem otoku na Krki, ki danes ne obstaja več, sicer pa podobno kot mesto Kostanjevica na Krki. To področje se še danes imenuje Otok in spada k vasi Drama, obsega pretežno polja in travnike, seveda pa je tudi bogato arheološko najdišče. Edina še obstoječa zgradba je cerkev svetega Nikolaja, omenjena leta 1290, ohranjeni pa tudi temelji še ene romanske cerkve.[2]. Kraj je bil znan po raznovrstnih obrtnih dejavostih, sodišču, še posebej pa po kovnici denarja.[3][4]

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Trg se je zelo verjetno imenoval Dobravski otok[navedi vir] in je bil imenovan v stari nemščini Gutenwerth. Gut - dober, en - pri, werth - otok, kar pomeni pri dobrem otoku. Ob trgu stoji Dobrava in so ji nadeli nemško gut - dober. Ime otok pa nosi, ker je bil ob trgu speljan umetni obrambni jarek tako, da je bil trg obdan z reko Krko iz vseh strani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vodnjak in cerkev sv. Nikolaja v Drami

Srednjeveški Gutenwerth (Gotno brdo) je nastal na freisinški posesti na srednjem od treh izrazitih okljukov na spodnji Krki, med Novim mestom in Kostanjevico na Krki. Njegov začetek je nejasen, sega pa vsaj v 12. stoletje. V listinah se kot Forum Gutenwerde (se pravi trg) omenja prvič leta 1251. Leta 1254 dobi prvega domačega sodnika Gerharda. Poleg gradu, sedeža sodne oblasti (deželno sodišče - judicium provinciale), kovnice denarja in mitnice, je bila tu tudi farna cerkev svete Katarine v središču trga ter še dve drugi cerkvi: cerkev sv. Nikolaja ob rečnem pristanišču na severni strani, ob južnem vhodu na trg pa je bila cerkev sv. Mihaela. Vrhunec svojega razvoja je trg dosegel ob koncu 13. in v 14. stoletju, z ustanovitvijo habsburškega Novega mesta (ustanovljeno 1365) pa je začel propadati. Konec tega freisinškega trga pomeni napad in opustošenje Obrov leta 1414, Turško oplenjenje trga leta 1469 in ponovni Turški napad leta 1473, ob čemer se je vanj zateklo okoliško prebivalstvo iz 52 vasi. Turki so kraj obkolili in ga v tretjem naskoku zavzeli, nato pa popolnoma požgali, ljudi pa deloma pobili deloma odpeljali s seboj.[5] Po tem času trg ni bil več obnovljen. Peščica preživelih prebegne na sosednji grad zgrajen v 13.stol., ki je stal na današnjem Hrvaškem brodu in kasneje tukaj ustanovili nov istoimenski trg Gutenwerth. Leta 1492 so Turki ponovno udarili in opustošili trg, ter porušili grad iz katerega so kasneje verjetno na istem mestu sezidali dvor Otok, kateri je bil podrt leta 1894 zaradi potresa. V Župniji Škocjan se leta 1290 poleg podružne cerkve svetega Nikolaja (stoji še danes) omenja tudi cerkev svete Katarine. V fevdni knjigi s konca 14. in začetka 15. stoletja se v Gutenwerthu omenja župnija.[6]

Arheološka izkopavanja[uredi | uredi kodo]

Arheološka izkopavanja so potekala med letoma 1969 in 1984 pod vodstvom Vinka Šribarja.[7]

Ljudsko izročilo[uredi | uredi kodo]

V Drami je nekoč stal železarski trg Otok, katerega naj bi ustanovili rimljani leta 98. Samo ime verjetno izhaja iz latinske besede "dromos", kar pomeni dostop. Leta 980 naj bi prvo redno vojsko iz Bizantinskega dvora pripeljala na utrdbo Otok Hema Koroška. Leta 1.139 je pomembno mestece doživelo konec zaradi hude poplave. Od in ob trgu je teklo kar šest rimskih cest. Ena je tekla od Otoka do rimskega mesta Crucium današnje Groblje pri prekopi. Trg Otok (Gotno brdo) naj bi bil po ustnem izročilu najstarejši trg na Kranjskem

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]