Kostanjevica na Krki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki is located in Slovenija
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°50′46.77″N 15°25′29.53″E / 45.8463250°N 15.4248694°E / 45.8463250; 15.4248694Koordinati: 45°50′46.77″N 15°25′29.53″E / 45.8463250°N 15.4248694°E / 45.8463250; 15.4248694
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Posavska regija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Kostanjevica na Krki
Nadmorska višina 150,4 m
Prebivalstvo
 • Skupno 751
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8311 Kostanjevica na Krki
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Kostanjevica na Krki, je mestece v Sloveniji in središče občine Kostanjevica na Krki. Osrednji del naselja leži na otoku na reki Krki. Kostanjevica na Krki je edinedini poseljen otok v Sloveniji.Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance, leži Kostanjevica na Krki, edino in najmanjše mestece na otoku, imenovano tudi Dolenjske Benetke. Težko bi našli koga, ki ob pogledu na leno reko Krko, na sprehodu skozi staro mestno jedro, pri ogledu galerijskih zbirk ali proučevanju naravne in kulturne dediščine kraja ne bi našel tudi nekaj zase. Kostanjevica na Krki se omenja kot mesto že davnega leta 1252, njen razcvet pa je omogočil vojvoda Bernard Spanheim, ki je leta 1234 tu ustanovil cistercijanski samostan, da bi utrdil svoje posesti na Dolenjskem. Danes ima v njem svoj sedež Galerija Božidar Jakac, okolico samostana pa krasijo mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih Forma viva.

S številnimi likovnimi deli se ponaša tudi Gorjupova galerija v osnovni šoli.

Mehka dolenjska pokrajina s Krko, vinorodnimi griči, med katerimi se vije Podgorjanska vinska cesta, vabi ribiče, lovce, pohodnike, ljubitelje redkih ptic, da jo obiščejo in se naužijejo njene lepote. Ljubitelji kraških skrivnosti pa prav gotovo ne bodo prezrli turistično urejene Kostanjeviške jame

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske že več stoletij. Takšen razvoj se je pričel z ustanovitviji Cistercijanskega samostana Fons Beatae Mariae, katerega je dal leta 1234 ustanoviti koroški vojvoda Bernard Spanheim, nakar se v letu 1252 v pisnih virih prvič omenja kot mesto.

Kostanjevica je najstarejše (od leta 1252) in hkrati tudi najmanjše mesto na Dolenjskem. S starim mestnim jedrom na umetnem otoku na reki Krki, v podnožju Gorjancev, se je razvila blizu gradu Landestrost. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«. Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci tukaj lahko ogledajo.

V župniji Kostanjevica na Krki so postavljene same spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Črešnjevec, Črneča vas, Dobe, Dobrava, Dolnja prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja prekopa, Grič, Jablance, Kočarija, Kostanjevica, Malence, Male vodenice, Orehovec, Oštrc, Ržišče, Sajevcem, Vrbje in Velike vodenice), ki so padli kot žrtve revolucionarnega nasilja v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah 117 imen[1].

Galerija Božidar Jakac[uredi | uredi kodo]

Sredi dvajsetih let minulega stoletja se je v Kostanjevici začel intenziven kulturni utrip. Zasluge zato je imel domačin,akademski kipar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec Jože Gorjup, ki je ustvarjal v prvi polovici minulega stoletja, do prerane smrti leta 1932. Po II. sv. vojni mu je sledil prizadevni ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa, Lado Smrekar z svojo pobudo da v šoli prireja likovne razstave iz česar je kasneje nastala Gorjupova galerija z mednarodno zbirko 20 stoletja.Realizacija razstav se kmalu preseli na kostanjeviški otok, v Lamutov likovni salon, ki je deloval v okviru Dolenjskega kulturnega festivala, prav tak pod vodstvom Lada Smrekarja. Na teh osnovah je bila v 70 letih ustanovljena krovna ustanova Galerija Božidar Jakac. S prenovo cistercianskega samostana se je ponudila prilika da se v ta ambient umesti bogat muzej slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Tukaj so sedaj zbirke pomembnih slovenskih umetnikov, ki so povezani z Dolenjsko, kot sledi: Božidar Jakac, Jože Gorjup, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčić.

Prva Forma viva v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek sta bila v letu 1961 pobudnika organizacije prve forme vive (kiparskega simpozija) v Sloveniji, ki je potekal v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Kasneje se tema dvema destinacijama priključita še Ravne na Koroškem in Maribor. Značilno je bilo, da se je na vseh štirih deloviščih uporabljal avtohton material (v Kostanjevici krakovski hrastov les, v Seči istrski kamen, Na Ravnah železo in v Mariboru beton). Danes s kontinuiteto delujeta le še Formi vivi v Kostanjevici in Seči.

Naravne znamenitosti v bližini mesta[uredi | uredi kodo]

  • Kostanjeviška jama imenovana tudi Studena jama
  • Naravni spomenik Krakovski gozd
  • Reka Krka, ki obkroža celoten kostanjeviški otok
  • Najdebelejša vrba v Sloveniji
  • Nedaleč stran pa se razprostirajo še Gorjanci z edinstveno hidrološko in geomorfološko podobo

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995