Krakovski gozd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Krakovski gozd je mokrišče, ki ga poplavlja ga reka Krka. Njegov naravovarstveni pomen poudarjajo ogrožene nižje živali, ribe, dvoživke in še zlasti ptic, saj je s slovenskega Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk tu prisotnih kar 45 vrst.  

Krakovski gozdi obsega 2400 ha. V središču gozda najdemo edini slovenski pragozdni ostanek, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Ob gozdu poteka 8 kilometrov dolga Resslova pot, poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki ga je preizkušal na Krki. V njem prevladujejo hrasti Dob. Uspevata pa tudi črna jelša in beli gaber.

Krakovski gozd je ime dobil po mestni četrti Krakovo v Ljubljani. Krakovski gozd leži severno od Kostanjevice na Krki, južno od avtoceste A2, vzhodno od Dobruške vasi in zahodno od Velikega Podloga.

Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih Radulja, Čolnišček, Račna, Senuša in na Šentjernejskem polju. Močvirje Trstenik je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.  

Za Krakovski gozd so značilne živali: črna štorklja, orel klinkač, srednji detel, zelena žolna, barska žaba, zelena krastača in močvirska rovka.

Značilne rastline so Dacijski pljučnik, Barjanska vijolica, Ostri šaš, Vrbovolistna medvejka, Močvirski tulipan

Pohod skozi Krakovski gozd


Leta 1991 je med slovensko osamosvojitveno vojno na področju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami TO in JLA.

Viri[uredi | uredi kodo]