Savica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Savica
Savica - Potok Savica malo pred izlivom v Bohinjsko jezero.
Potok Savica malo pred izlivom v Bohinjsko jezero.
Izvir dva izvorna kraka: Velika Savica s slapom Savica in Mala Savica, Julijske Alpe
46°17′42.05″N 13°47′48.71″E / 46.2950139°N 13.7968639°E / 46.2950139; 13.7968639Koordinati: 46°17′42.05″N 13°47′48.71″E / 46.2950139°N 13.7968639°E / 46.2950139; 13.7968639
Izliv Bohinjsko jezero v Ukancu, Bohinj
Države porečja Slovenija
Slap Savica jeseni
Več kot 600 m visoko slapišče - slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica.

Savica je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero. Potok Savica ima sicer dva izvorna kraka: Veliko Savico, na kateri je slap Savica in Malo Savico (ki je hudourniškega značaja in v deževnem obdobju teče jugozahodno od Velike Savice). V bližini Koče pri Savici se združita in tečeta dalje pod skupnim imenom Savica. Pred izlivom v Bohinjsko jezero se potoku pridruži še hudourniški potok Ukanška Suha.[1]

Slap Savica[uredi | uredi kodo]

Slap Savica prav gotovo sodi med tiste bolj znane slapove, ki imajo pridih romantike in poseben zgodovinski pomen. Je eden najbolj obiskanih slovenskih slapov in ima tudi velik turistični pomen v bohinjskem koncu. Že France Prešeren ga je opeval tudi v bolj šaljivih pesmih... in prav ob vznožju slapa se je najbrž porodila ideja za znamenito pesnitev Krst pri Savici. Poleti, ob jutranji zarji, ko se prvi sončni žarki dotaknejo padajočega pramena vode, se ob slapu naredi prečudovita mavrica. Vidni del Savice dobiva vodo iz širšega kraškega območja 500 m višje ležečega Črnega jezera. Savica je med slapovi v svetu svojevrstna posebnost, saj se vodni tok že v skritem podzemlju razdeli na dva pramena. Nižje ležeči desni, 25 m visok pramen teče po podzemni razpoki iz višje ležečega jezera v raziskanem podzemeljskem rovu. Levi, 78 m visok pramen prav tako teče na višini istega podzemeljskega rova, vendar iz sosednjega jezera, v katerega se preliva voda iz tistega jezerca, iz katerega pronica voda navzdol v spodnji desni pramen.

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Včasih, po močnem deževju se zgodi, da kraško območje v širši okolici Črnega jezera ne more več požirati vse vode. Takrat postane slap Savica za kratek čas visok skoraj 600 m. V istem času dobi na levi strani več kot 600 m visoko slapišče.

Dostop[uredi | uredi kodo]

Od hotela Zlatorog blizu Bohinjskega jezera vodi lepo označena pešpot proti slapu. Eno uro sproščenega sprehoda in že smo ob vznožju slapa. Bolj običajna pot je od urejenega parkirišča pri Domu Savica. Od tam nas smerokaz vodi naprej po cesti proti brunarici s spominki in vstopnino. Od tu krenemo po kamnitem mostiču čez Malo Savico in navzgor po urejeni in lepo vzdrževani stezi. Posebnost te poti so številne stopnice ki jih je 553. Le petnajst minut vzpona je do lesenega paviljona, od koder je lep pogled na slap.

Podatki[uredi | uredi kodo]

  • Skupna višina: 78 metrov
  • Navišja posamezna stopnja: 78 metrov
  • Stopenj: 1 + 1
  • Tip slapa: dvopramenski slap
  • Vodotok: Savica
  • Povprečna širina: /
  • Vodni pretok: /
  • Največji zabeleženi pretok: ni podatka
  • Najmočnejši pretok: pomladi, jeseni
  • Ime slapa: Savica
  • Lega: Bohinj (GPS WGS 84): 46°22'44" severno, 13°45'52" vzhodno
  • Nadmorska višina: dno ~ 894 m
  • 'Vodnatost: stalna / redko presahne

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Martina Zupan (1996). "Savica". Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga. str. 325–327. ISBN 86-11-14792-8.  (COBISS) ISBN 86-11-14288-8 OCLC 36885531