Soška dolina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pogled na Soško dolino

Soška dolina je dolina, ki poteka vzdolž toka reke Soče od severozahodne Slovenije pa vse do Goriške, kjer se dolina odpre v široko ravnino. Sama dolina je nastala kot posledica delovanja Soškega ledenika.

Dolina se deli na zgornjo in spodnjo Soško dolino. V dolini Soče se je v preteklosti uveljavila poselitev v obliki strnjenih vasi na robovih prodnatih teras, primernih za poljedelstvo. Med najznačilnejše tovrstne vasi spadajo Gorenje polje, Deskle, Ročinj, Morsko in Avče. Na pomembnih prometnih križiščih pa so nastala večja naselja, med katerimi sta najpomembnejša Kanal in Plave.

Spodnja Soška dolina[uredi | uredi kodo]

Pogled na Soško dolino z zraka

Spodnja Soška dolina se razprostira od Mosta na Soči na severu do Solkana na jugu. Sestavljena je iz dolinskega dna in pobočij na obeh straneh doline. Na vzhodu se dviga proti zakraseli Banjški planoti, ki je najsevernejša v nizu visokih, robnih dinarskih planot. V Spodnji Soški dolini so skoncentrirana vsa večja naselja (Kanal, Anhovo, Deskle).

V osrednjem delu spodnje Soške doline, med Avčami in Plavami prevladuje flišna kamninska podlaga, najti pa je tudi več trših kamnin, predvsem trdih laporjev, peščenjakov in apnenih breč, katerih ostanki se nahajajo v prsti. Zaradi take zgradbe površja ima Soča v tem delu toka z obeh strani veliko manjših pritokov, za katere je značilno, da njihove struge potekajo v smeri geoloških prelomov, ki so v tem delu pravokotni na tok reke Soče. Za fliš je značilno, da prepereva hitreje od odpornejših kamnin, zaradi česar so flišna pobočja praviloma položnejša, dolina pa je na teh mestih širša. Na območju med Mostom na Soči in Avčami ter med naseljema Plave in Solkan prevladujejo odpornejše karbonatne kamnine, zaradi česar ima rečno korito v teh delih obliko kanjona ali celo vintgarja. Za ta del je najizrazitejši pas pokarbonatnih prsti, nastalih na krednih apnencih. Na konglomeratnih terasah in holocenskih ravnicah v dolini Soče, zlasti pri Ročinju, Avčah, Desklah in Plavah, pa so se razvile rjave prsti, ki imajo zaradi dolgotrajnega obdelovanja že značilnosti antropogenih prsti. Te podlage so idealne za razvoj submediteranskega listnatega gozda.

V Spodnji Soški dolini se srečujeta sredozemski in alpski tip podnebja. Alpski tip je značilen za zimski čas, preostali del leta pa je v dolini čutiti sredozemski vpliv. Zaradi tega vpliva je v tem delu Slovenije količina padavin nad povprečjem.

Zgornja Soška dolina[uredi | uredi kodo]

V Zgornjo Soško dolino spadajo trije znani kraji, Tolmin, Kobarid in Bovec. Skrajni severni del Zgornje Soške doline je Bovška kotlina, na jugu pa se dolina konča pri Mostu na Soči. Danes je osnovna dejavnost v tem delu Soške doline turizem, v preteklosti pa je bila Zgornja Soška dolina usmerjena predvsem v kmetijstvo. Poletja v dolini so prijetno topla, zime pa mile. Relief pokrajine na mestih kaže značilno podobo ledeniške doline, geološka podlaga pa je sestavljena predvsem iz karbonatnih kamnin.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]