Mavrica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dvojna mavrica, nastala po nevihti

Mávrica je svetlobni optični ali meteorološki pojav, ki nastane zaradi loma sončne svetlobe (refrakcija) na vodnih kapljicah, kadar dežuje. Svetloba se »lomi« ali bolje rečeno spremeni smer pri prehodu iz ene snovi v drugo. Valovanje različnih frekvenc frekvence oziroma valovnih dolžin v različnih snoveh potujejo z različno hitrostjo. V trenutku, ko bela sončna svetloba (v beli svetlobi so združene vse barve spektra) preide iz zraka v vodno kapljico pod majhnim kotom, se različnim barvnim žarkom spremini hitrost, odvisno od njihove frekvence. Nekaj valovanja se v kapljici odbije nazaj, nekaj pa ga na drugi strani kapljice zapusti in nadaljuje pot po zraku v spremenjeni smeri. Vijolična svetloba potuje najpočasneje (ima največjo frekvenco) in se v kapljici najbolj lomi, zato je vijolična barva vedno na dnu mavrice, rdeča pa se lomi najmanj (ima najnižjo frekvenco) in je zaradi tega vedno na vrhu.

Mavrica nastane povsod, kjer je v zraku mnogo drobnih kapljic vode, praviloma po dežju, pa tudi ob vodometih, napravah za zalivanje travnikov. Mavrico vidimo kadar nam Sonce sije v hrbet. Gre za večbarvni lok z rdečo barvo na zunanji strani, potem pa si barve sledijo: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, indigo in vijolična. Pri sekundarnem loku, ki je slabše viden od primarnega, so barve ravno v nasprotnem vrstnem redu. Mavrico je pojasnil Rene Descartes leta 1673.Vendar mu ni uspelo razvozlati zakaj je mavrica pisane barve.