Mavrica (revija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Naslovnica Mavrice leta 1973

Mavrica je katoliška revija, namenjena otrokom, staršem, katehetom in vzgojiteljem. Je mesečna revija, na leto izide 10 številk, prva izide septembra ob začetku šolskega leta, zadnja pa junija ob koncu šolskega leta. Mavrica ni naprodaj v trafikah, dobi se jo po večini slovenskih cerkev, katoliških knjigarnah in naročniški prodaji. Od drugih otroških revij se razlikuje predvsem v tem, da otrokom posreduje krščanske vrednote, nauk in izročilo.

Zgodovina revije[uredi | uredi kodo]

Začetnik in prvi urednik Mavrice je bil duhovnik in prelat (prelat je višji cerkveni dostojanstvenik) Jože Bertoncelj. Revija Mavrica se je začela oblikovati leta 1964, ko so se prvič pojavile ideje in želje po tem, da tudi otroci potrebujejo revijo v kateri bodo našli odgovore na mnoga življenjska in verska vprašanja. Prvič je izšla leta 1967 kot priloga za otroke v verskem listu Družina. Prejela je veliko pohval, predvsem s strani otok in njihovih staršev; prejela je tudi kritike predvsem s strani državnih časopisov. Kot samostojna revija je izšla leta 1972. Naslov revije so izbrali otroci, saj so bili pozvani s strani uredništva naj pošljejo svoje ideje, kakšen naj bi bil naslov. Mavrica je simbol barvitosti in igrivosti- otroškega, tudi raznolikosti med ljudmi; najdemo jo tudi kot motiv v Bibliji. Prve izdaje revije so bile tiskane črno-belo, le naslovnica, nekaj zgodb in svetopisemske zgodbe so bile tiskane barvno. Že na samem začetku so v Mavrici objavljali znana literarna dela:

Poleg znanih literarnih del pa je bilo tudi veliko novih literarnih del:

Poleg literarnih zvrsti pa se pojavljajo tudi polliterarne in neliterarne zvrsti. Tako so npr. v Mavrici vse od leta 1972 objavljali različne stripe z naslovi: Črna Suknja, Velikanove drobtinice, Mala Jata, Klic nevidnega, Misijonarka z žlahtnim srcem, Lavra in njena skrivnost… Leta 1996 se je v Mavrici prvič pojavil tudi slikopis, tega najdemo tudi v današnjih izdajah in sicer v prilogi za najmlajše. V reviji so bili objavljeni članki iz različnih področji, nekatere rubrike so se ohranile vse do danes, spremenil se je le naslov rubrike. Tako najdemo v Mavrici članke iz področja glasbe, geografije( Pogled v svet), biologije( opisi živali, rastlin, Botanik Feliks), zgodovine( pomembne zgodovinske osebnosti), vsakdanjega življenja( bogoslužje, mavriče igre, bonton, osebna higiena, skrb zase…), umetnosti, športa… Pomembna je tudi rubrika Urednikov nabiralnik, danes jo poznamo pod naslovom Mavrični most; pomembna je zato, ker v njej objavljajo dela mladih bralcev, predvsem slike, krajše pesmice in molitvice… s tem se kaže predvsem pozitiven odziv mlajših bralcev in povezanost z revijo. Poleg te rubrike sta zanimivi še dve; prva je Za spretne roke, danes poznana kot Naredi sam, v njej otok dobi ideje kaj vse lahko dela doma, kaj lahko izdeluje; druga pa je Za bistre glave, danes poznana pod naslovom Nagradna križanka, v preteklosti so bile v njej objavljene različne šale, sudokuji in druge miselne igrice. Pri nastajanju revije so bili pomembni tudi ilustratorji, saj so besede prikazali skozi sliko, ki je bližja otrokom. Med prvimi ilustratorji so bili: Tone Kralj, Savo Sovre, Izidor Mole, Janko Testen...

Od prve izdaje pa vse do danes se je Mavrica tudi spreminjala. Večkrat se je skozi zgodovino spremenil format revije, prvič se je po letu 1972 spremenil leta 1998, ko se je zmanjšal, nato je leta 2007 z novo urednico Melito Košir dobil današnjo obliko. Spremenil se je tudi obseg strani. Najbolj opazna sprememba se je zgodila leta 1975, ko so iz začetnih 12- letnih izdaj revije, prešli na 10- letnih izdaj revije in sicer v skladu s šolskim letom, ki traja od septembra do junija.

Mavrica[uredi | uredi kodo]

Mavrica, ki jo poznamo danes, je svojo podobo dobila leta 2007. Vsebina je literarna, polliterarna in neliterarna. Veliko današnjih rubrih se je ohranilo iz začetnih izdaj, le da jih danes najdemo pod drugim naslovom.

Rubrike v Mavrici[uredi | uredi kodo]

  • STARE ŠEGE IN NAVADE (opisovanje in potek starih nekje že pozabljenih običajev kot naprimer: Marijino popotovanje- ljudska pobožnost, trgatev, trije sveti večeri, ličkanje, zahvala Bogu za kruh…)
  • UVODNIK v njem se nahaja nagovor urednice, objavljena je nagrajena risba meseca
  • MOLITEV
  • MIDRAŠKA ZGODBA= ZGODBE IZ SVETA ( npr. Suženj z enim samim očesom, Polje dveh bratov, Slepi in hromi, Sobota, Košček pergamenta…)
  • ZGODBA( vsak mesec je objavljena zgodba, ki otroke uči, da se v življenju trudijo za to da bi bili dobri, da bi znali presoditi kaj je prav in kaj narobe... npr. Knjiga je najlepše darilo, Na tehtnici, Žarko, Lunina zgodba, Ogrlica in druge)
  • IZ NAŠE SLOVSTVENE DEDIŠČINE ( 12 ugank za 12 mesecev, pregovori, Kako je suho drevo zajokalo, Slive…)
  • BOTANIK FELIKS ( V tej rubriki spremljamo dečka Feliksa, njegovega prijatelja Doreta in Lučko, ki sestavljajo »češnjevo posadko«, imajo zalogo zdravilnih rastlin, in v vsaki številki opišejo eno. Govorili so o šipku, kaktusih,poprovo meto, …)
  • LEGENDA ( v vsaki številki je napisana ena legenda, npr: Čaven se bo odprl, Marija ne zapusti nas, Znamenje ne nebu, Sveti Anton, Svete Višarje..)
  • ŽIVIMO EVANGELIJ (Povzetki evangelijev vseh nedelj, ki so v določenem mesecu)
  • LETO APOSTOLA PAVLA ( otroci pišejo in rišejo na temo pisem, ki jih je napisal apostol Pavel)
  • POKLICAL SI ME PO IMENU( Razlaga kaj pomeni določeno ime, iz kje izhaja in kaj je značilno za ljudi s takim imenom)
  • PREROKI (Opis preroka, iz kje izhaja in zakaj je prerok in kako je on dojemal Boga)
  • SLEDIMO ZGLEDOM( zgodbe svetnikov)
  • PESEM Z NOTAMI
  • PRILOGA ZA NAJMLAJŠE = MAVRIČEK ( ta priloga je novejša, prvič se je pojavila lansko leto)sestavljena je iz dveh delov:

SLIKOPIS ( namenjen mlajšim otrokom, ki še ne znajo dobro brati) MAVRIČEK ( pobarvanke, različne igrice za najmlajše, preprosti načrti za ustvarjanje iz različnih materialov)

  • MAVRIČNA PRIZNANJA
  • NAREDI SAM ( načrti za izdelavo različnih malo zahtevnejših izdelkov in različnih materialov npr. pletenje košar, jaslice iz gline, klopotec, izdelava glinenih ovčk..)
  • OHRANJAJMO LEP JEZIK ( primeri slovničnih in pravopisnih napak, iz vsakdanjega življenja)
  • RAZLIČNE SO SLUŽBE, GOSPOD PA JE ISTI ( različni Slovenci bolj in maj znani in njihovo delo npr. Stanko Premrl( skladatelj), Janez Jalen( duhovnik in pisatelj), Janez Puhar( izumitelj fotografije na steklo), Jožef Kerec( misijonar na Kitajskem), , Felicita Kalinšek( učiteljica kuhanja)…)
  • ZAKRAMENTI IN ZAKRAMENTALI (opis posameznih zakramentov, kako zakaj in kdaj potekajo)
  • AKTUALNA TEMA ( adventni čas, stara slovenska imena mesecev…)
  • ŽIVALI V PREGOVORIH ( pregovori o določeni živali, opis živali…)
  • MAVRIČNI MOST ( prispevki otrok razne risbice, voščila, pohvale, pesmice, molitvice- vse kar napišejo otroci)
  • STEZICE SPOMINJANJA ( prispevki bralcev, kako so v preteklosti praznovali novo leto, božič, kako so preživeli adventni čas, kako so stiskali vino, praznovali vse svete…)
  • TAKO SO PEKLE NAŠE BABICE ( recepti za pripravo različnih peciv)
  • ANKETA Z NAGRADO
  • NAGRADNA KRIŽANKA
Priloga Mavriček

Avtorji literarnih, polliterarnih in neliterarnih besedil v Mavrici[uredi | uredi kodo]

Nataša Konc Lorenzutti, Mateja Gomboc, Marija Krebelj, s. Anka Kogelnik, Karel Gržan, Berta Golob, Polona Škrinjar, Gregor Čušin, Mira Dobravec, Bogdan Novak, Franjo Frančič, Mateja Feltrin Novljan, Andrej Praznik

Avtorji so tudi strokovnjaki s posameznih področji[uredi | uredi kodo]

biologija Barbara Mihelič, učiteljica slovenskega jezika Vida Frelih, Helena Ložar Podlogar, etnologinja

Ilustratorji v Mavrici[uredi | uredi kodo]

Peter Škerl, Ana Zavadlav, Jelka Reichman, Ličen David, Polona in Peter Abram, Ana Košir, Polona Kosec, Ana Razpotnik Donati, Mojca Sekulič Fo, Karmen Smodiš, Marija Perdih, Daniel Demšar, Suzana Bricelj, Polona Lovšin, Andreja Peklar, Maja Šubic, Marjan Manček, Alenka Sottler, Marija Prelog, Paola Bertolini Grudina, Alenka Vidrgar, kiparka, Mojca Cerjak, Silva Karim, Gorazd Vahen