Mavrica (revija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Naslovnica Mavrice leta 1973

Mavrica je katoliška revija, namenjena otrokom, staršem, katehetom in vzgojiteljem. Je mesečna revija, na leto izide 10 številk, prva izide septembra ob začetku šolskega leta, zadnja pa junija ob koncu šolskega leta. Mavrica ni naprodaj v trafikah, dobi se jo po večini slovenskih cerkev, katoliških knjigarnah in naročniški prodaji. Od drugih otroških revij se razlikuje predvsem v tem, da otrokom posreduje krščanske vrednote, nauk in izročilo.

Zgodovina revije[uredi | uredi kodo]

Začetnik in prvi urednik Mavrice je bil duhovnik in prelat (prelat je višji cerkveni dostojanstvenik) Jože Bertoncelj. Revija Mavrica se je začela oblikovati leta 1964, ko so se prvič pojavile ideje in želje po tem, da tudi otroci potrebujejo revijo v kateri bodo našli odgovore na mnoga življenjska in verska vprašanja. Prvič je izšla leta 1967 kot priloga za otroke v verskem listu Družina. Prejela je veliko pohval, predvsem s strani otok in njihovih staršev; prejela je tudi kritike predvsem s strani državnih časopisov. Kot samostojna revija je izšla leta 1972. Naslov revije so izbrali otroci, saj so bili pozvani s strani uredništva naj pošljejo svoje ideje, kakšen naj bi bil naslov. Mavrica je simbol barvitosti in igrivosti- otroškega, tudi raznolikosti med ljudmi; najdemo jo tudi kot motiv v Bibliji. Prve izdaje revije so bile tiskane črno-belo, le naslovnica, nekaj zgodb in svetopisemske zgodbe so bile tiskane barvno. Že na samem začetku so v Mavrici objavljali znana literarna dela:

Poleg znanih literarnih del pa je bilo tudi veliko novih literarnih del:

Poleg literarnih zvrsti pa se pojavljajo tudi polliterarne in neliterarne zvrsti. Tako so npr. v Mavrici vse od leta 1972 objavljali različne stripe z naslovi: Črna Suknja, Velikanove drobtinice, Mala Jata, Klic nevidnega, Misijonarka z žlahtnim srcem, Lavra in njena skrivnost… Leta 1996 se je v Mavrici prvič pojavil tudi slikopis, tega najdemo tudi v današnjih izdajah in sicer v prilogi za najmlajše. V reviji so bili objavljeni članki iz različnih področji, nekatere rubrike so se ohranile vse do danes, spremenil se je le naslov rubrike. Tako najdemo v Mavrici članke iz področja glasbe, geografije( Pogled v svet), biologije( opisi živali, rastlin, Botanik Feliks), zgodovine( pomembne zgodovinske osebnosti), vsakdanjega življenja( bogoslužje, mavriče igre, bonton, osebna higiena, skrb zase…), umetnosti, športa… Pomembna je tudi rubrika Urednikov nabiralnik, danes jo poznamo pod naslovom Mavrični most; pomembna je zato, ker v njej objavljajo dela mladih bralcev, predvsem slike, krajše pesmice in molitvice… s tem se kaže predvsem pozitiven odziv mlajših bralcev in povezanost z revijo. Poleg te rubrike sta zanimivi še dve; prva je Za spretne roke, danes poznana kot Naredi sam, v njej otok dobi ideje kaj vse lahko dela doma, kaj lahko izdeluje; druga pa je Za bistre glave, danes poznana pod naslovom Nagradna križanka, v preteklosti so bile v njej objavljene različne šale, sudokuji in druge miselne igrice. Pri nastajanju revije so bili pomembni tudi ilustratorji, saj so besede prikazali skozi sliko, ki je bližja otrokom. Med prvimi ilustratorji so bili: Tone Kralj, Savo Sovre, Izidor Mole, Janko Testen...

Od prve izdaje pa vse do danes se je Mavrica tudi spreminjala. Večkrat se je skozi zgodovino spremenil format revije, prvič se je po letu 1972 spremenil leta 1998, ko se je zmanjšal, nato je leta 2006 z novo urednico Melito Košir dobil današnjo obliko. Spremenil se je tudi obseg strani. Leta 1975 so iz začetnih 12- letnih izdaj revije prešli na 10 letnih izdaj revije in sicer v skladu s šolskim letom, ki traja od septembra do junija.

Mavrica[uredi | uredi kodo]

Mavrica, ki jo poznamo danes, je svojo podobo dobila leta 2006. Vsebina je literarna, polliterarna in neliterarna. Veliko današnjih rubrih se je ohranilo iz začetnih izdaj, le da jih danes najdemo pod drugim naslovom.

===

Priloga Mavriček

Avtorji literarnih, polliterarnih in neliterarnih besedil v Mavrici[uredi | uredi kodo]

Nataša Konc Lorenzutti, Mateja Gomboc, Marija Krebelj, s. Anka Kogelnik, Karel Gržan, Berta Golob, Polona Škrinjar, Gregor Čušin, Mira Dobravec, Bogdan Novak, Mateja Feltrin Novljan, Andrej Praznik, Gregor Čušin, Dragica Šteh, Nelda Štok-Vojska, Barbara Mihelič,biologija

Ilustratorji v Mavrici[uredi | uredi kodo]

Peter Škerl, Ana Zavadlav, Jelka Reichman, Ličen David, Ana Košir, Ana Razpotnik Donati, Mojca Sekulič Fo, Karmen Smodiš, Suzana Bricelj, Polona Lovšin, Andreja Peklar, Maja Šubic, Marjan Manček, Alenka Sottler, Marija Prelog, Paola Bertolini Grudina, Alenka Vidrgar, kiparka, Mojca Cerjak, Silva Karim, Gorazd Vahen