Anton Kralj
| Tone Kralj | |
|---|---|
| Rojstvo | 23. avgust 1900[1][2][…] Zagorica |
| Smrt | 9. september 1975[1][2][…] (75 let) Ljubljana |
Grob | Kostanjevica na Krki |
| Narodnost | |
| Državljanstvo | Avstro-Ogrska |
| Poklic | slikar, kipar, tiskarski grafik, ilustrator, grafik, partizan |
Anton (Tone) Kralj,[3] slovenski slikar, grafik in kipar, * 23. avgust 1900, Zagorica, Dobrepolje, † 9. september 1975, Ljubljana.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Rodil se je očetu Janezu (po poklicu kmet, rezbar in podobar) in materi Marjeti (rojena Sever). Anton Kralj je med letoma 1920 in 1923 študiral kiparstvo v Pragi, kasneje pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo, vendar ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil umetniškemu ustvarjanju. Bil je brat starejšega slikarja in kiparja Franceta Kralja.
Umetniška pot
[uredi | uredi kodo]
Do konca dvajsetih let je na tem področju tesno sodeloval z bratom Francetom, potem pa je razvil svoj stil monumentalnega realizma. V zgodnjih delih, ki kažejo odraz takratne dunajske in evropske umetnosti, prevladuje mehka, secesijska linija, motivi upodobitev pa so ekspresivno simbolični. Pri kasnejših delih figure postanejo mogočne, na neki način robustne (Pieta, 1934), s kompozicijskimi zasnovami in ostalimi likovnimi elementi pa dajejo specifičen stilni izraz. Kralj je teme za svoja dela iskal na različnih mestih. Njegov opus, poleg družinskih portretov (Avtoportret z ženo, 1932), zaobjema zgodovinske prizore kmečkih uporov in vojn (grafika), kmečkega in delavskega življenja (Rudarska mati, 1937) ter raznolike biblijske prizore (Saloma, Judita).
Kot velik primorski rodoljub in krščanski humanist se je zelo izpostavil kot protifašist. Veliko njegovih slik in cerkvenih poslikav upodablja fašiste kot zveri, Mussolinija pa kot hudiča. Najbolj znane iz tega obdobja so: Rapallo, Bičanje sv. Vida, Angelska gora 1942, nadangela Mihaela, odetega v barve slovenske trobojnice, ki prebada troglavega zmaja nadangela s simboli Italije, Nemčije in Japonske. Številni zavedni primorski duhovniki so ga sami vabili, da jim je s takšnimi motivi poslikal cerkve; evidentiranih je več kot 60. O tem najbolj natančno piše zgodovinar Egon Pelikan v knjigi Tone Kralj in prostor meje.[4] Nekaj dela s poslikavami posameznih cerkva slovenskega obrobja so za Kraljem nadaljevali Avgust Černigoj, Zoran Mušič in Lojze Spacal.
Leta 1954 je Kralj prispeval ponarodele ilustracije k ponatisu Levstikove zgodbe Martin Krpan, s katerimi je utrdil svoj status velikega umetnika s širokim zornim kotom.
V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je od leta 1974 odprta stalna razstava Toneta Kralja z retrospektivnim poudarkom. V nekdanjem samostanu je razstavljenih okrog 100 del tega velikega slovenskega umetnika; vzporedno z deli brata Franceta, slikarja Božidarja Jakca in kiparja Franceta Goršeta. Pregledna razstava njegovih slik, grafik in kipov je bila 15. aprila 2025 odprta v Narodni galeriji v Ljubljani.
Stenske poslikave cerkva (izbor)
[uredi | uredi kodo]
- Prem, Cerkev sv. Helene, notranjost, najstarejša poslikava
- Avber, Cerkev sv. Nikolaja
- Dornberk, Cerkev sv. Danijela
- Lokev, župnijska cerkev Sv. Mihaela
- Soča, Cerkev sv. Jožefa; Slovanski svetniki, Sv. Mihael
- Ilirska Bistrica, Cerkev sv. Petra []
- Slivje, Cerkev sv. Martina []
- Višarje, notranjost božjepotne cerkve
- Mengore, Cerkev Marijinega imena
- Miren pri Gorici, Cerkev Žalostne Matere božje
- Šturje pri Ajdovščini, Cerkev sv. Štefana
- Most na Soči, Cerkev sv. Lucije []
- Katinara pri Trstu, Cerkev sv. Trojice
- Slap pri Vipavi, Cerkev sv. Matije
- Vrtojba, Cerkev Srca Jezusovega
- Štandrež, Cerkev sv. Andreja
- Volče na Tolminskem, Cerkev sv. Lenarta
- Orlec na otoku Cres, Cerkev sv. Antona Puščavnika
- Tomaj, Cerkev sv. Petra in Pavla
- Šmartno v Goriških Brdih, Cerkev sv. Martina; notranjost, Legenda sv. Martina, Križev pot
Nagrade
[uredi | uredi kodo]- Prešernova nagrada za življenjsko delo na področju likovne umetnosti, 1972
- Levstikova nagrada za ilustracijo, 1950
Razstave (izbor)
[uredi | uredi kodo]- XVII. umetnostna razstava (Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1920)
- I. umetnostna razstava bratov Kralj (Akademski dom, Ljubljana, 1921)
- II. umetnostna razstava bratov Kralj (Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1922)
- IV. razstava Kluba mladih – Razstava bratov Kralj (Akademski dom, Ljubljana, 1923
- Razstava slovenskih umetnikov (Hodonin, 1924)
- Mednarodna razstava dekorativne umetnosti in modernega industrijskega oblikovanja (Pariz, 1925)
- IX. razstava Kluba mladih – Razstava bratov Kralj (Akademski dom, Ljubljana, 1925)
- XV. beneški bienale (Benetke, 1926)
- XVI. beneški bienale (Benetke, 1928)
- Mednarodna razstava cerkvene umetnosti (Antwerpen, 1930)
- Velika jugoslovanska umetnostna razstava (London, 1930)
- XVII. beneški bienale (Benetke, 1930)
- Mednarodna razstava moderne sakralne umetnosti (Padova, 1931)
- Jugoslovanska razstava (Amsterdam, 1932)
- Jugoslovanska grafična in narodna umetnost (Saarbrücken, Metz 1933)
- Ljubljana, 1934 (Jakopičev paviljon) – samostojna
- Tone Kralj in Mara Kraljeva (Hagenbund na Dunaju, 1935)
- Razstava jugoslovanske umetnosti na svetovni razstavi (Pariz, 1937)
- Mednarodna umetnostna razstava (Strasbourg, 1937)
- Razstava jugoslovanskih umetnikov (Milano, 1939)
- Jubilejna umetnostna razstava (Jakopičev paviljon, Ljubljana 1940)
- Ljubljana, 1945, (Jakopičev paviljon, Ljubljana) – samostojna
- Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije XIX. in XX. stoletja (1947: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Moskva (Muzej Puškin), Leningrad (Ermitaž), Bratislava; 1948: Varšava (Narodni muzej)
- Sodobna jugoslovanska grafika (Ljubljana, 1950)
- XXVII. beneški bienale (Benetke, 1954)
- Ljubljana, 1954 (Mala galerija) – samostojna
- XYLON, Mednarodna razstava lesorezov (Berlin, 1955; Zürich, 1956)
- Sodobna jugoslovanska grafika (Peking, 1957)
- Avtoportret na Slovenskem (Ljubljana, 1958)
- 1929–1950: nadrealizem, postnadrealizem, socialna umetnost, umetnost NOR-a, socialistični realizem (Beograd, 1969)
- Lesorez na Slovenskem 1540–1970 (Slovenj Gradec, 1970)
- Kostanjevica na Krki, 1970, 1991 (Lamutov likovni salon) – samostojna
- Kostanjevica na Krki, 1974, 1988 (Galeriji Božidar Jakac) – samostojna
- Jugoslovanska grafika 1900–1950 (Ljubljana, 1978)
- Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (Ljubljana, 1979)
- Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920–1930 (Ljubljana, 1986; Beograd, 1987; Gradec, 1987)
- Sežana, 1984 (Kosovelova knjižnica) – samostojna
- Retrospektivna razstava Toneta Kralja (Moderna galerija, Ljubljana, 1998)
- Obrazi ekspresionizma (Kostanjevica na Krki, 2018; Kutna Gora, 2019)
- Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Ljubljana, 2023)
- Tone Kralj (1900 - 1975), Vizionarski mistik, Narodna galerija, Ljubljana, 2026.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave in viri
[uredi | uredi kodo]- Simonišek Robert. »Kralj Tone«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- Pelikan, Egon: Tone Kralj in prostor meje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.
- Verena Koršič Zorn: Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini = le pitture murali nelle chiese dell'area triestina, del Goriziano e della Val Canale, Goriška Mohorjeva, 2018
- Pelikan, Egon: Mussolini und Hitler in den Kirchen des slowenischen Küstenlandes. Der Widerstand des Malers Tone Kralj gegen Faschismus und Nationalsozialismus. Celovec: Mohorjeva založba, 2023.
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- 1 2 SNAC — 2010.
- 1 2 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ »Krstna knjiga / Taufbuch - 03817 | Dobrepolje-Videm | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenija | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 3. decembra 2025.
- ↑ Pelikan, Egon. Tone Kralj in prostor meje. ISBN 9789612821876.