Smaragd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Smaragd
Smaragd iz Muza, Kolumbije
Splošno
KategorijaVIII. skupina - Silikati, različek berila
Kemijska formulaBe3Al2(SiO3)6
Kristalna simetrijaDiheksagonalna bipiramida (6/m 2/m 2/m),
prostorska skupina
P 6/mсc
Osnovna celicaa = 9,21, c = 9,19 Å, Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa537,50 g/mol
BarvaZelena, modra, rumena, brezbarvna, rožnata in druge
Kristalni habitMasiven do kristaliničen
Kristalni sistemHeksagonalni
RazkolnostNepopolna po [0001]
LomŠkoljkast
Trdota7,5 – 8
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren do neprozoren
Specifična težaPovprečna: 2,76
Optične lastnostiEnoosen (-)
Lomni količniknω = 1,564 – 1,595,
nε = 1,568 – 1,602
Dvolomnostδ = 0,0040 – 0,0070
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
Sklici[1]

Smaragd (Be3Al2(SiO3)6) je drag kamen, zeleni različek berila. Značilno zeleno barvo mu dajejo primesi kroma, njegovi kristali pa so krhki in pogosto razpokani. Smaragd ima trdoto 7,5 po Mohsovi lestvici. Posebej redki so temno zeleni popolni kristali, ki tudi v umetni svetlobi ohranijo naravno barvo.

Najlepše smaragde najdemo v odprtih kopih metamorfnih kamnin v Kolumbiji, poleg tega pa smaragde kopljejo tudi v Indiji, Sibiriji, Novem Južnem Walesu in na Uralu.

Danes je moč kupiti tudi cenene umetne smaragde, ki so se začeli na trgu pojavljati od šestdesetih let 20. stoletja. Dobre imitacije smaragda imajo trgovsko ime Smaril.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Neobdelan smaragd
  1. Emerald [1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]