Smaragd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Smaragd

Smaragd iz Muza, Kolumbije
Splošno
Kategorija VIII. skupina - Silikati, različek berila
Kemijska formula Be3Al2(SiO3)6
Kristalna simetrija Diheksagonalna bipiramida (6/m 2/m 2/m),
prostorska skupina
P 6/mсc
Osnovna celica a = 9,21, c = 9,19 Å, Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa 537,50 g/mol
Barva Zelena, modra, rumena, brezbarvna, rožnata in druge
Kristalni habit Masiven do kristaliničen
Kristalni sistem Heksagonalni
Razkolnost Nepopolna po [0001]
Lom Školjkast
Trdota 7,5 – 8
Sijaj Steklast
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do neprozoren
Specifična teža Povprečna: 2,76
Optične lastnosti Enoosen (-)
Lomni količnik nω = 1,564 – 1,595,
nε = 1,568 – 1,602
Dvolomnost δ = 0,0040 – 0,0070
Ultravijolična fluorescenca Ne fluorescira
Sklici [1]

Smaragd (Be3Al2(SiO3)6) je drag kamen, zeleni različek berila. Značilno zeleno barvo mu dajejo primesi kroma, njegovi kristali pa so krhki in pogosto razpokani. Smaragd ima trdoto 7,5 po Mohsovi lestvici. Posebej redki so temno zeleni popolni kristali, ki tudi v umetni svetlobi ohranijo naravno barvo.

Najlepše smaragde najdemo v odprtih kopih metamorfnih kamnin v Kolumbiji, poleg tega pa smaragde kopljejo tudi v Indiji, Sibiriji, Novem Južnem Walesu in na Uralu.

Danes je moč kupiti tudi cenene umetne smaragde, ki so se začeli na trgu pojavljati od šestdesetih let 20. stoletja. Dobre imitacije smaragda imajo trgovsko ime Smaril.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Neobdelan smaragd
  1. ^ Emerald [1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]