Loška Koritnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Loška Koritnica

Loška Koritnica je slikovita dolina v Triglavskem narodnem parku, ki jo obdaja 15 dvatisočakov. V zatrepu doline pod Mangartom izvira reka Koritnica, ki teče skozi 60 m globoko sotesko (Kluška korita) do izliva v Sočo pri Bovcu (Vodenca). Po dolini je potekala pomembna strateška pot iz Posočja v Alpe. Edina vas v dolini je Log pod Mangartom, ki ga sestavljata naselji Spodnji in Gornji Log, k dolini prištevamo še naselje Strmec, ki leži višje ob Predelski cesti, in manjši zaselek na prelazu Predel.

Loška Koritnica[uredi | uredi kodo]

Loška Koritnica je ena lepših alpskih dolin. Leži na skrajnem severozahodu Slovenije. V dolino vstopamo na severu čez prelaz Predel (1.156 m) na meji z Italijo in na jugu skozi sotesko Kluže pri Bovcu. Z vseh strani jo obdajajo mogočni dvatisočaki: Mangart (2.679 m), Kotovo sedlo (2.134 m), Jalovec (2.645 m), Loške stene (Plešivec (2184 m), Bavh (2186 m), Vrh Goleževice (2119 m ), Bedinji vrh (2175 m), Morež (2261 m), Briceljk (2346 m), Oltarji (2208 m), Vrh Rup (2245 m), Oblica (2246 m) in Vrh Krnice (2234 m)), Rombon (2344 m), Jerebica (2.125 m)... Reka Koritnica ji od izvira na Koritniški planini do sotočja s Sočo podarja številne naravne posebnosti (Velika korita, soteska, slikoviti pritoki (Možnica), slapovi). V najožjem delu doline stoji trdnjava Kluže. V dolini je veliko slapov (plezanje po ledenih slapovih) in hudourniških grap.

Log pod Mangartom pogled iz Koritnice

Log pod Mangartom[uredi | uredi kodo]

Log pod Mangartom, alpska vas pod Loško steno, sodi med najprivlačnejše naselbine v Triglavskem narodnem parku. Od tod vodijo poti v »dolino stoterih slapov«, botaničnih zakladov Mangarta ter najvišje ležeče slovenske ceste vse do Mangartskega sedla (2072 m). Skozi vas teče desni pritok Koritnice Predelica. V vasi je gotska cerkev sv. Štefana z Groharjevimi freskami, vojaško pokopališče padlih v prvi svetovni vojni, skrivnosten vhod v sicer zaprt rudniški predor, ki vodi v nekdanji rudnik svinca in cinka v Rajblu v Italiji.

Zgodovino kraja so nedvomno zaznamovale neredke naravne nesreče - poplave, potresi in katastrofalni plaz, ki se je 17.11.2000 sprožil izpod Stožja in po dolini Mangartskega potoka dosegel Log pod Mangartom.

Pomembna strateška pot iz Posočja v Alpe[uredi | uredi kodo]

Po dolini Loške Koritnice je tekla prastara jantarska in starorimska pot od Ogleja v Norik, s postojanko Ad Laricem. Skozi dolino so hodili turški in Napoleonovi vojaki, tu je bilo neposredno zaledje soške fronte.

Trdnjava Kluže[uredi | uredi kodo]

Na najožjem delu doline Koritnice, kjer je reka med pobočjema Rombona in Loške stene vrezala 70 m globoka in le nekaj metrov široka korita, stoji trdnjava Kluže. Prvotna beneška trdnjava je bila postavljena v času turških vpadov na Goriško (1471-1478). Po letu 1509 je trdnjava Kluže prešla v roke Avstrijcev. Leta 1797 so jo na osvajalski poti iz Gorice proti Predelu zasedli in porušili Francozi. Pod Avstro-Ogrsko so v letih 1881-1882 podrli ostanke stare trdnjave in na istem mestu zgradili novo. Poimenovali so jo Bovške Kluže (Flitscher Klause). V prvi svetovni vojni je bil tu sedež Avstro-Ogrske garnizije, tik za frontno črto. Po drugi svetovni vojni je trdnjava izgubila svojo vlogo in bila prepuščena času. Med letoma 1987-1991 je bila s spomeniško varstveno akcijo zaščitena in urejena.

Reka Koritnica[uredi | uredi kodo]

Po dolini Loška Koritnica teče reka Koritnica, ki izvira v zatrepu doline - pod Mangartom, na Koritniški planini. Pritoki reke Koritnice skrivajo številne tolmune in slapove (Fratarica, z dvaindvajsetimi slapovi; Možnica z obsežnim povirjem, s 150 m dolgimi, 2,5 m širokimi in 30 m globokimi koriti v slapovih; nekaj posebnega je slap, ki pada skozi naravno okno..).

Pri Trdnjavi Kluže je Koritnica izdolbla 200 m dolga in 70 m globoka Velika korita. Reka teče naprej do kilometer dolge in le do 20 m široke soteske, nato pa po razgibani strugi do sotočja z reko Sočo pri Bovcu (Vodenca).

Desni pritoki Koritnice so: Ilovec, Predelica, Roja, Možnica (Nemčlja).

Levi pritoki pa: Kaluder, Fratarica ter Šumnik, ki priteče iz doline Bavšice.

Ostali pritoki so hudourniki.

Seznam naravnih vrednot državnega pomena[uredi | uredi kodo]

  • Korita Koritnice nad sotočjem z Možnico geomorf, hidr
  • Korita Koritnice pri Klužah geomorf, hidr
  • Korita Koritnice pod cestnim mostom med Klužami in Logom pod Mangrtom geomorf, hidr
  • Nahajališče fosilov v Loški Koritnici geol
  • Stena nad Loško Koritnico, sestoj črnega bora (Pinus nigra) geomorf, (hidr bot)
  • Izviri, potok, soteska in korita Možnice, desnega pritoka Koritnice hidr, geomorf, bot
  • Dolina Možnice, desnega pritoka Koritnice s pritoki, koriti, slapovi in zatrepom geomorf, (geomorfp, bot, hidr)
  • Naravni most v koritih Možnice, desnem pritoku Koritnice geomorf
  • Slap in naravno okno na Možnici, desnem pritoku Koritnice geomorf, hidr
  • Spodnja korita Možnice, desnega pritoka Koritnice geomorf, hidr

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vladimir Habjan, Peter Skoberne (2001); Naravne znamenitosti Slovenije; ISBN 961-6027-29-8
  • Simić, Marko (1996). Po sledeh soške fronte. Ljubljana : Mladinska knjiga. COBISS 59877632. ISBN 86-11-14071-0. 
  • Stanko Klinar (1991); Sto slovenskih vrhov; NUK 914.971.2 (234.3)
  • Andrej Stritar (2003); 111 izletov po slovenskih gorah; ISBN 961-6027-34-4
  • Marjan Krušič (1996); Slovenija turistični vodnik; NUK 914.971.2 (036)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanji vir[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 46°25′05″N 13°38′44″E / 46.418004°N 13.645499°E / 46.418004; 13.645499