Triglavski narodni park

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Triglavski narodni park
IUCN kategorija II (narodni park)
Označevalna tabla Triglavskega narodnega parka
Zemljevid Triglavskega narodnega parka
Lokacijaobčine Bohinj, Bled, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Tolmin in Kobarid
Slovenija
Površina880 km²[1][2]
Ustanovitev1981[3]
Obiskovalci1,6 milijonov (leta 2006)
UpravaJavni zavod Triglavski narodni park
Spletna stranwww.tnp.s/
Julijske Alpe - Triglavski narodni park
LegaObčina Bohinj
RKD št.7593 (opis enote)[4]

Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno zavarovano območje narave oz. narodni park, v katerem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v regijskih in krajinskih parkih.

Triglavski narodni park se nahaja na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp in je edini narodni park v Sloveniji. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline s tega območja. Park po površini meri 88.000 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.

Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka. Sedež uprave parka je na Bledu, kjer je tudi informacijsko središče Triglavska roža.[5] Informacijsko središče je tudi v Trenti - Dom Trenta, v Bohinju v Stari Fužini, na Pocarjevi domačiji v Radovni, v Kobaridu v Zeleni hiši in v Mojstrani v Slovenskem planinskem muzeju.[6]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v Radovljici. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi.

Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.

Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju Franu Jesenku, ki je 90. maja v dnevniku Jutro spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.

Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km² oz. 4% površine Slovenije).

Leta 2010 je bil sprejet nov Zakon o Triglavskem narodnem parku. Istočasno se je meja parka malenkostno spremenila in sicer se je območje povečalo z vključitvijo naselja Kneške ravne z bližnjo okolico.

Zakonska zaščita parka[uredi | uredi kodo]

Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava Republike Slovenije (členi 071, 782 in 738), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate, ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat, junija 2014 pa mu ta status podaljšal do leta 2023.[7]

Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park): Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so[8]:

  • manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju,
  • neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju,
  • neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet,
  • problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za "planinske dejavnosti" (npr. gradnja koč in poti),
  • raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin.

Živi svet[uredi | uredi kodo]

Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost ekosistemov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.

za podrobnejši opis glej Živi svet v Triglavskem narodnem parku

Neživi svet[uredi | uredi kodo]

Hidrologija Triglavskega narodnega parka[uredi | uredi kodo]

Krnsko jezero
Tolminka v gornjem toku

V Triglavskem narodnem parku sta dve večji razvodji:

Na pretežno razgibanem terenu gorskega krasa so omembe vredni tudi številni stalni slapovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.

Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero[1], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero, od koder ponika voda proti slapu Savice. Med visokogorska jezera spadajo tudi Kriška in Krnsko jezero [2].

za podrobnejši opis glej Hidrologija Triglavskega narodnega parka

Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku[uredi | uredi kodo]

Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih dvajsetega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.

za podrobnejši opis glej Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku

Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku[uredi | uredi kodo]

V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: fužinarstvo, oglarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi turizem.

Naravne zanimivosti v parku[uredi | uredi kodo]

Bohinj[uredi | uredi kodo]

Slap Savica pod Komarčo

Bled, Gorje, Pokljuka[uredi | uredi kodo]

za podrobnejši opis glej Pokljuka

Bovec, Log pod Mangrtom, Trenta[uredi | uredi kodo]

reka Soča
Dolina Mala Pišnic

Tolmin, Kobarid[uredi | uredi kodo]

Okoli Triglava[uredi | uredi kodo]

Aljažev stolp na vrhu Triglava

Visokogorje[uredi | uredi kodo]

Julijske Alpe in najvišji vrh v skupini Špik, pod njim Kačji graben. Takoj levo so Frdamane police.
Južna pobočja Triglava

Naselja v Triglavskem narodnem parku[uredi | uredi kodo]

Zametki stalne naselitve v parku segajo v železno ali halštatsko dobo (800 let pr. n. št.), poselitev pa se je zgostila s prihodom Rimljanov in še posebej Slovanov.

Današnja naselja so se oblikovala od 13. stoletja dalje. V dnu alpskih dolin, ob vodotokih in poteh so se razvila gručasta in obcestna naselja, na dvignjenih terasah in položnih prisojnih pobočjih je nastala razpršena poselitev, v oddaljenih delih dolin, v višje ležečih odmaknjenih območjih so samotne kmetije, celki.

V bohinjskem kotu so zaselki in vaška naselja z gručasto zasnovo. Tu sta starejši naselji Stara Fužina in Studor, mlajša nad dolino so Podjelje, Koprivnik, Gorjuše in Goreljek, v Spodnji dolini je Ribčev Laz. Za primorski del parka je značilna razpršena poselitev v dolinah v Trenti, Soči, Vrsniku, Lepeni in Bavšici, ob cesti so Strmec ter Gornji in Spodnji Log pod Mangrtom.

V celoti je znotraj parka 21 naselij, ostalih 12 jih leži v parku zgolj z enim delom površine. Znotraj meja živi 2444 prebivalcev (2010).[9]

Koče in zavetišča[uredi | uredi kodo]

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Cerkve[uredi | uredi kodo]

Spomeniki[uredi | uredi kodo]

  • spomenik dr. Juliusu Kugyu v Trenti,
  • spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik),
  • utrdba in spomenik na Predelu,
  • trdnjava Kluže in Fort Hermann,
  • spomenik šitirm srčnim možem v Ribčevem Lazu.

Botanični vrtovi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Triglavski narodni park (TNP)«. Triglav National Park. Pridobljeno 17. decembra 2011.
  2. »Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne« [Triglav National Park Expanded To Kneške Ravne]. Planet Siol.net. 17. december 2011.
  3. Banovec Tomaž; in sod. (2006). Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom [Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time] (PDF). Triglav National Park Public Institute.
  4. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7593«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  5. »Infocenter Triglavska roža na Bledu » Triglavski narodni park«. www.tnp.si. Pridobljeno 8. aprila 2021.
  6. »Info mesta » Triglavski narodni park«. www.tnp.si. Pridobljeno 2. februarja 2024.
  7. Svet pod Triglavom, št. 21, 2014
  8. Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010, Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija, 2010, pridobljeno 2. maja 2013[mrtva povezava]
  9. »Naselja v parku«. www.tnp.si. Pridobljeno 5. februarja 2024.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]