Jalovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za priimek Jalovec glej Jalovec (priimek).
Jalovec
Severna stena Jalovca (pogled iz Tamarja).
Najvišja točka
Nadm. višina2645 mnm
Prominenca511 m
Izolacija2,74 km
Koordinate46°25′17.59″N 13°40′47.99″E / 46.4215528°N 13.6799972°E / 46.4215528; 13.6799972Koordinati: 46°25′17.59″N 13°40′47.99″E / 46.4215528°N 13.6799972°E / 46.4215528; 13.6799972
Geografija
GorovjeJulijske Alpe
Pristopi
Prvi pristop1875
Najlažji pristopskalno/snežno/ledno plezanje

Jalovec je 2645 m visoka gora v Julijskih Alpah in je šesti najvišji vrh v Sloveniji. Sosednje gore so Mangart (proti zahodu), Travnik in Mojstrovka (proti vzhodu) ter Ponce (proti severu). Vrh stoji na meji med črnomorskim in jadranskim povodjem, med alpskimi dolinami Tamarja, Loške Koritnice in Trente.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vrh je prvi osvojil leta 1875 Karl Wurmb (z vodnikoma Črnuto in Strgulcem)[1]. V obdobju med obema vojnama je preko vrha potekala rapalska meja, eno od bližnjih italijanskih vojaških opazovalnic so leta 1950 preuredili v Zavetišče pod Špičkom (2064 m)[2], ki ga upravlja PD Jesenice. Jalovec je tudi v grbu Planinske zveze Slovenije.

Pristopi[uredi | uredi kodo]

Vse označene poti na Jalovec so zelo zahtevne. Možni pristopi so[3]:

  • iz Loške Koritnice in Tamarja preko Kotovega sedla (2134 m)
  • iz Zadnje Trente (Flori) in Vršiča preko Zavetišča pod Špičkom (2064 m)
  • iz Tamarja in Vršiča preko Jalovške škrbine (2117 m)
  • iz Loške Koritnice in Bavšice preko sedla Čez Brežice (1980), Škrbine za Gradom (2277 m) in Zavetišča pod Špičko.

Označena pot skozi Jalovčev ozebnik je zaprta, vendar zelo popularna med turnimi smučarji.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. »Jalovec, Gore in ljudje«.
  2. »Zavetišče pod Špičkom, PD Jesenice«.
  3. Jalovec na hribi.net Pridobljeno 18. januar 2014.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]