Povodje
Povódje je v hidrogeografiji celotna površina, s katere se reke stekajo v isti ocean. Sestavlja ga več porečij, imenuje pa se po morju, v katero se reke izlivajo. Posamezna povodja ločuje razvodnica, te pa najpogosteje potekajo po posameznih gorskih verigah. V svetovnem merilu se povodja ločujejo po oceanih oziroma po nekaterih robnih morjih, predvsem v notranjosti celin in na reliefno omejenih območjih pa lahko pride do endoreičnih območij, ki nimajo vodnega odtoka v morja.
Pregled povodij
[uredi | uredi kodo]Približno 49 odstotkov svetovne kopenske površine se odteka v Atlantski ocean. Tako Atlantskemu povodju v Severni Ameriki pripadajo vode Velikih jezer, reke svetega Lovrenca, Vzhodna obala ZDA, kanadske obalne province ter Nova Fundlandija in Labrador. Prav tako se v Atlantik izlivajo skoraj vse vode Južne Amerike vzhodno od Andov, vode Zahodne ter Srednje Evrope kot tudi nekatere vode Podsaharske Afrike ter Maroka.
Karibsko povodje zajema vode osrednjega dela Severne Amerike ter zahoda Apalačev, kanadskih provinc Alberte in Saskatchewana, karibskih otokov ter severa Južne Amerike.
Sredozemsko povodje z Nilom zbira vode Severne, Vzhodne in Srednje Afrike, južne in jugovzhodne Evrope ter dela Levanta. V Črnomorsko povodje se po Donavi, Donu in Volgi stekajo vode Vzhodne in Osrednje Evrope, dela Kavkaza ter Turčije.
Arktično povodje odvaja večino zahodne in severne Kanade vzhodno od Celinskega razvodja ter dele Severne Dakote, Južne Dakote, Minnesote, Montane, severnih obal Skandinavskega polotoka, osrednje in severne Rusije in dele Kazahstana in Mongolije, skupaj približno 17 odstotkov svetovne površine.
V Pacifiško povodje se odteka le 13 odstotkov svetovne površine, zajema pa večino Kitajske, vzhodno in jugovzhodno Rusijo, Japonsko, Korejski polotok, Indokino, Indonezijo in Malezijo, Filipine, vse Pacifiške otoke, severovzhodno Avstralijo, Kanado in Združene države Amerike zahodno od Celinskega razvodja, Srednjo Ameriko in Južno Ameriko zahodno od Andov.
Indijsko povodje odteka 13 odstotkov svetovne površine. Vanj se stekajo vode vzhodne Afrike, obal Rdečega morja in Perzijskega zaliva, Indijske podceline, Burme in večine Avstralije.
V Sloveniji je veliko porečij, a le dve povodji, Jadransko in Črnomorsko. Manjše jadransko povodje obsega porečja Soče, njenih pritokov ter Rižane, večje, Črnomorsko, pa zajema porečja preostalih rek Save, Drave, Mure, Kolpe idr.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Vörösmarty, C. J.; Fekete, B. M.; Meybeck, M.; Lammers, R. B. (2000). »Global system of rivers: Its role in organizing continental land mass and defining land‐to‐ocean linkages«. Global Biogeochemical Cycles. 14 (2): 599–621. doi:10.1029/1999GB900092. ISSN 0886-6236.
- »Largest Drainage Basins in the World«. WorldAtlas (v ameriški angleščini). 17. maj 2018. Pridobljeno 24. marca 2024.