Romantika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
C.D. Friedrich, Popotnik nad morjem oblakov, 1817–1818

Romántika je umetnostna smer v Evropi, ki se je razvila iz predromantike konec 18. stoletja, vrh pa je dosegla v prvi polovici 19. stoletja, na primer v glasbi, književnosti in slikarstvu. Na Slovenskem je romantična književnost trajala od leta 1830 do leta 1848, najpomembnejši predstavnik je pesnik France Prešeren. Vzrok za nastanek je veliko razočaranje nad francosko revolucijo, kar je imelo za posledico pesimizem.


Glasba[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Romantična glasba.

V romantiki so se skladatelji osredotočili na izražanje čustev. Osrednja tema je bila narava. Zanimanje je bilo tudi za surrealistično oziroma nadnaravno in poleg tega tudi eksotično glasbo. V prvi polovici 19. stoletja so skladatelji pisali intimno glasbo, medtem ko se je v drugi polovici 19. stoletja veliko romantičnih skladateljev opiralo na narodno glasbo. Ideje so dobivali iz ljudskih in tradicionalnih pesmi. Vodilne osebnosti te glasbe so bili:

Književnost[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Romantična književnost.

Avtorji so izpovedovali svoje osebno videnje sveta, ki se jim je zdel krut in neprijazen. Opazno je neskladje med idealom in resničnostjo. Zato so svet, v katerem so bivali, na primer poimenovali »solzna dolina«. Iz vsakdanjosti so se skušali izviti z zatekanjem v naravo, v domišljijo, v preteklost in prihodnost, skrajna oblika pa je bila smrt (samomor).

V romantiki se je najbolj razvila lirika.

Najpomembnejši predstavniki romantične književnosti so bili:

Romantika po državah[uredi | uredi kodo]

Likovna umetnost[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]