Glasba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zvočnik, v 21. stoletju nepogrešljivi akustični element pri poslušanju glasbe

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa.

V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja neodvisno, na primer »urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov«, druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal, ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice.

Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil, ustvarjajo z lastnim glasom ali pa glasbo elektronska glasbila proizvajajo glede na postavljena pravila. Glasba lahko nastane tudi kot mešanje obstoječih glasbenih del, kot to počnejo DJ-ji in elektronski umetniki z raznimi vzorčevalniki (samplerji). Zvok nastane ob tresenju(nihanju)prožnega telesa.Če so tresljaji enakomerni,nastanejo zvoki z določljivo višino;imenujemo jih toni. Če so pa tresljaji neenakomerni,nastanejo zvoki z nedoločljivo tonsko višino.;imenujemo jih šumi!

Glasba se po nekaterih definicijah od nekega naključnega zaporedja not loči po svoji premišljenosti: note so ritmično razporejene in urejene v melodijo, ki je podprta s harmonijami. Praviloma je všečna človeškemu ušesu.

Zaradi širokih možnosti dojemanja glasbe jo lahko preučujemo na veliko načinov: s študijem akustike, glasbene teorije, učenjem instrumenta oz. solopetja, muzikologije, etnomuzikologije ali glasbene zgodovine.

Svetovni dan glasbe[uredi | uredi kodo]

Svetovni dan glasbe, 1. oktober, je razglasil Mednarodni glasbeni svet (IMC), ki velja za posvetovalno telo Unesca. Prvič so ga obeležili leta 1975, pobudo zanj pa je dal violinist in dirigent Yehudi Menuhin, takratni predsednik sveta. Namen obeleževanja dneva glasbe je predvsem promocija glasbene umetnosti. [1]

Navedki o glasbi[uredi | uredi kodo]

  • Ludwig van Beethoven: »Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.«
  • Johann Wolfgang von Goethe: »V glasbi delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more obseči in iz nje prihaja učinek, ki vse obladuje, a ga nihče ne zna razložiti.«
  • Marij Kogoj: »V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globine njegove duše.«
  • Konfucij: »Glasba vodi k notranji ubranosti.«
  • Miroslav Krleža: »Glasba je lirična pajčevina med srcem in možgani.«
  • Gottfried Wilhelm von Leibniz: »Glasba je skrivnostna veščina aritmetike, je veščina duha, ki samega sebe ne zna računati.«
  • William Shakespeare: »Iz muzike prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse bolečine srca.«
  • Richard Wagner: »Glasba bo vedno ostala najvišja odrešujoča umetnost. Ona dokončno uresničuje to, kar ostale umetnosti samo nakazujejo, S svojo čisto, resno naravo preobrazi in prečisti vse, česar se dotakne.«
  • Carl Maria von Weber: »Z glasbo je mogoče povedati več kot z besedami.«

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]