Gozd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Listnati gozd
Gozd v pomladanskem času
Spravljanje smrekovega lesa po napadu lubadarja

Gòzd je z gozdnim drevjem strnjeno porasla površina. V ekološkem smislu je gozd najvišje organizirana in pestra življenjska skupnost rastlin in živali (biocenoza) v življenjskem prostoru (biotop). V naših klimatskih razmerah gozd uspeva povsod tam, kjer mu to ne preprečujejo skrajne rastiščne razmere, ekološki dejavniki in človek.

Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41 milijonov km2 ali 30,5 % površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih. V Evropi je 1,6 milijona km2 gozda (32 %),[1] v Sloveniji približno 10.900 km2 (60 %). Po visoki gozdnatosti je Slovenija za Švedsko in Finsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi.

Gozd je najvišje razvit kopenski ekosistem, ki se trajno ohranja z medsebojnim delovanjem oz. interakcijo živih organizmov (rastline, živali, glive, lišaji, mikroorganizmi ter ekološki dejavniki, kot so temperatura, voda, tla in svetloba). Osnovna naravna procesa, ki omogočata delovanje ekosistema, sta kroženje snovi in fotosinteza. Različne ekološke možnosti v gozdu, vselej izrabijo najbolj konkurenčni organizmi, posledica česar je raznolikost gozdov.

V grobem razlikujemo iglaste, listnate in mešane gozdove. Raznolikost gozdov bolj nadrobno opredeljuje gozdarska fitocenologija. Ta v gozdu razlikuje gozdne združbe (asociacije). Gozdovi na obsežnem geografskem območju, z značilnimi klimatskimi in talnimi razmerami, tvorijo biom (npr. tundra, tajga, puščava).

Razširjenost gozdov[uredi | uredi kodo]

Najpogosteje upoštevamo štiri glavne gozdne pasove[2]:

Vrste gozdov[uredi | uredi kodo]

Glede na vrsto prevladujočih dreves ločimo naslednje vrste gozdov:

  • listnate (po strukturi lesa jih imenujemo tudi trdolesni),
  • iglaste (po strukturi lesa jih imenujemo tudi mehkolesni) in
  • mešane gozdove.

Struktura gozda[uredi | uredi kodo]

Za strukturo gozda je značilna vertikalna svojevrsnost rastlinskih in z njimi povezanih živalskih vrst, ter pa ustrezna različnost abiotskih dejavnikov okolja. V nadstropni stratifikaciji gozda ločimo šest slojev ekosistema:

  1. Talni sloj zajema tla ter živalske in rastlinske organizme, ki živijo v tleh. V globljem delu je veliko anorganskih in malo organskih spojin. V zgornjem delu je malo anorganskih in veliko organskih snovi. Tla prekrivajo sloji gozdnega odpada, ki ga pa sestavljajo mrtvi ostanki rastlin in živali ter mikroorganizmi. Ves ta odpad pa združuje edafon z nadzemno favno.
  2. Sloj favne predstavlja začetek procesa razkrajanja organskih snovi, ki se konča v tleh.Nastane humus.
  1. Zeliščni sloj
  2. Sloj podrasti
  3. Sloj drevesnih debel
  4. Sloj krošenj


Slojevitost nadzemnega in podzemnega dela omogoča izrabo prostora in raznolikost življenjskega prostora oziroma okolja. V vsakem sloju živi značilen vrstni sestoj živali. Posamezne vrste rastlin in živali vplivajo na razvoj enih in drugih. Rast številnih zelnatih rastlin sploh ne bi bil mogoč, če le-te ne bi rastle pod najvišjim slojem rastlin-dreves, saj tam nastajajo ugodne razmere za njihov razvoj. Z združevanjem velikega sončnega sevanja in padavin, drevesa sama ustvarjajo v okolju posebne razmere. Obenem je obstoj dreves odvisen od bakterij in gliv, ki sproščajo enostavne anorganske spojine nujne za razvoj drevesnega sestoja. Zaradi teh odvisnosti je možno delovanje gozda kot celota.

Pomen gozda[uredi | uredi kodo]

Pomen gozda je večplasten, odvisno od tega, iz katerega izhodišča želimo pomen gozda ocenjevati. Razlikujemo ekološki in antropološki vidik gozda.

Z vidika ekologije je gozd nepogrešljiv del naravnega okolja. Neokrnjeno delovanje ekosistema je nenadomestljivo pri tvorbi in ohranjanju biološkega in ekološkega ravnovesja v naravi. Posledično pa je bioekološko ravnovesje neizogiben pogoj tudi za obstanek človeka v okolju.

Z vidika človeka so pomembne predvsem koristi, vezane na gozd. Materialne koristi se nanašajo na dobrine, ki jih neposredno pridobivamo iz gozda. Mednje uvrščamo les in druge gozdne proizvode kot so plodovi, divjačina, med, gobe, zelišča, smola itd. Javne koristi gozda izhajajo iz značilnih lastnosti ekosistema. Človek jih prepoznava kot varovalne, okoljetvorne in družbene učinke gozda. Vplivajo na človekovo bivalno okolje. Varujejo tla in brežine pred erozijo, prehitrim odtekanjem vode, izsuševanjem, vetrovi, plazovi. Gozdna mikroklima blaži klimatske ekstreme. Fotosinteza v gozdu obnavlja zrak in zračno vlago. Zato je gozd prijetno in privlačno okolje za oddih, rekreacijo in številne dejavnosti, ki jih človek počenja v njem.

Funkcije gozda[uredi | uredi kodo]

Z izrazom funkcije gozda se v gozdarstvu označujejo človeku koristne pridobitve, ki izvirajo iz samodejnega delovanja (funkcioniranja) gozda. Na uspešno delovanje funkcij gozda je možno vplivati, a le z ohranjanjem gozdnih struktur in ekološkega ravnovesja. Gozd namreč ne funkcionira zaradi človeka in njegovih interesov (funkcij gozda), ampak zaradi lastnega obstoja. Vselej le gradi in obnavlja lasten ekosistem. Kljub temu velja, da ima zaradi delovanja ekosistema koristi tudi človek. Blagodejni učinki gozda so samodejna stranska posledica normalnega delovanja gozdnega ekosistema. Učinki oziroma funkcije gozda so neposredno odvisne od stanja gozdnega ekosistema in njegovih potreb. Funkcioniranje gozda je vedno pogojeno: uspešno je le takrat, kadar človek pri poseganju v gozd, ustrezno upošteva samoohranitvene potrebe ekosistema.

Ekološke funkcije gozda[uredi | uredi kodo]

z njimi označujemo t.i. nematerialne vidike pomena gozda za človeka

  • Pomen varovalne funkcije gozda je v tem, da s koreninskim spletom varuje gozdna tla pred erozijo in gozdne sestoje pred vetrom. Gozd varovalno deluje tudi na strminah in brežinah ob naseljih, prometnicah in vodotokih. Ločimo:
  • Pomen klimatske funkcije gozda je v tem, da gozd ustvarja posebno mikro klimo, ki blaži skrajne vremenske ekstreme in tako varuje okoliške kmetijske površine pred vetrom, izsuševanjem, pozebo itd.
  • Pomen hidrološke funkcija gozda je v zadrževanju odtekanja vode. S tem varuje podzemne tokove in vire pitne vode.
  • Biotopska funkcija gozda zagotavlja gozdnim organizmom pogoje za razvoj in preživetje.

Socialne funkcije[uredi | uredi kodo]

  • Rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi v okolici mest in ob večjih naseljih.
  • Poučno funkcijo imajo gozdovi z učnimi potmi in muzeji na prostem.
  • Higiensko-zdravstvena funkcija deluje v gozdovih ob večjih strnjenih naseljih ali ob virih onesnaževanja zraka.
  • Raziskovalna funkcija je poudarjena v gozdovih, kjer proučujejo zakonitosti razvoja gozdov.
  • Estetsko funkcijo imajo gozdovi, ki zakrivajo moteče objekte.

Proizvodne funkcije[uredi | uredi kodo]

  • Lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi, ki so pomembni za pridobivanje lesa.
  • Lovnogospodarsko funkcijo opravljajo gozdovi, pomembni za prehranjevanje divjadi.
  • Funkcijo prodobivanja drugih gozdnih dobrin imajo gozdovi, ki omogočajo nabiranje oz. pridobivanje večje količine ne lesnih dobrin: čebelarjenje, nabiranje kostanja, gob, drevesne smole.

Ker je Zemljina vrtilna os nagnjena, se količina kisika v zraku spreminja glede na letne čase. Večina kopnega in s tem tudi gozdov na svetu je nad ekvatorjem, tako da ti ob poletju na severni polobli proizvedejo več kisika od tistih na spodnji, ko je na severni polobli zima in na južni poletje je posledično tudi manj proizvedenega kisika.[3]

Gozd blagodejno vpliva na človekovo psihično stanje ter lepša krajino.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • pred 10.000 leti je bilo na svetu gozdov za tretjino več kot danes
  • tropski gozdovi pokrivajo 7 % kopnega, vendar vsebujejo skoraj polovico vseh dreves, ki proizvedejo 40 % kisika v ozračju
  • eno drevo porabi 12 kg CO2 na leto in proizvede kisika za enoletno porabo štiričlanske družine
  • 1 ha gozda v enem letu absorbira 6 ton CO2; dve tretjini te količine proizvede en sam čezoecanski let

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Petauer, T. Leksikon rastlinskih bogastev.
  2. ^ Drevesa, P.Lanzara, M. Pizzetti
  3. ^ Al Gore: Neprijetna resnica

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu gozd so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki