Gozd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Listnati gozd
Gozd v pomladanskem času

Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.

Gozdni ekosistem nastaja samodejno, v naravni interakciji z dejavniki okolja. Med okoljskimi dejavniki je odločilna klima. Glede na razpoložljivo toploto se gozdni ekosistemi v različnih podnebnih pasovih močno razlikujejo. V subpolarnem pasu na severu prevladuje tajga ali iglasti gozd (smreke, bora, macesna), v zmerno toplem pasu mešani listopadni gozd zmernega pasu, ob ekvatorju tropski deževni gozd ...

Prevladujoče, pod vplivom klime oblikovan gozdni ekosistem, je klimaksni gozd ali klimaks. Dokler podnebne spremembe bistveno ne spremenijo podnebja, ostaja obstoječa klimaksna oblika gozda, najvišje razvita razvojna stopnja vegetacije na kopnem. Klimaks je zgled neokrnjenega naravnega gozda, ki mu pravimo pragozd.

Klimaksni gozd je najbolj obstojen in najbolj učinkovit proizvajalec biomase med kopenskimi ekosistemi. Spreminja, pa tudi ogroža ga le človekova dejavnost. Predvsem gospodarjenje z gozdom in drugi njegovi, za gozd moteči posegi. Če človekova dejavnost preneha, se razvoj gozda usmeri nazaj k naravni, klimaksni obliki gozda (razvojna progresija).

V naravi danes klimaksni gozd nadomešča gospodarski gozd. Gospodarski gozd je umetno spremenjena oblika naravnega gozda. Spremenjenost se nanaša na zgradbo gospodarskega gozda, oziroma njegove notranje strukture.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

Deževni gozd zmernega pasu na Tasmaniji v Hellyer Gorge

Gozdovi predstavljajo 75% bruto primarne produkcije zemeljske biosfere in vsebujejo 80% rastlinske biomase.[1] Gozdne ekosisteme najdemo v vseh regijah, ki omogočajo rast dreves, do nadmorske višine gozdne meje. Izjema so področja kjer je prevelika frekvenca pojavljanja naravnih požarov in drugih motenj, ali kjer je okolje spremenila človekova dejavnost.

Širine 10° severno in južno od ekvatorja so večinoma pokrite s tropskim deževnim gozdom in širine med 53° in 67° severno imajo borealni gozd. Na splošno velja, da so gozdovi v katerih prevladujejo kritosemenke (listnati gozdovi) bolj bogati z vrstami kot tisti, ki jih prevladujejo golosemenke (iglasti gozdovi), čeprav obstajajo izjeme.

Gozdovi včasih vsebujejo veliko drevesnih vrst na majhnem območju (kot pri tropskih deževnih in listopadnih gozdovih zmernega pasu). Včasih pa lahko vsebujejo relativno malo vrst na velikih območjih (npr. tajga in suhi gorski iglasti gozdovi). Gozdovi so pogosto dom številnih živalskih in rastlinskih vrst, biomasa na enoto površine pa je visoka v primerjavi z drugimi vegetacijskimi skupnostmi. Večina te biomase se pojavlja pod zemljo v koreninskih sistemih in kot delno razgrajen rastlinski detritus (drobir; drobci razpadlih tkiv, navadno mikroskopsko majhni). Lesna sestavina gozda vsebuje lignin, ki se sorazmerno počasi razgrajuje v primerjavi z drugimi organskimi snovmi, kot je celuloza ali ogljikovi hidrati.

Gozdna rastišča v Sloveniji[2]
Rastiščni stratumi % celotne gozdne površine rk*
Gabrovja s hrasti in dobrave 8,8 10,9
Logi, javorja in jesenovja 1,1 8,7
Acidofilna in termofilna hrastovja 2,8 3,0
Kolinska in submontanska bukovja 18,8 9,6
Montanska, altimontanska bukovja (alpska / izvenalpska) 14,5 8,8 / 7,4
Termofilna bukovja 6,0 5,6
Acidofilna bukovja 17,9 8,2
Jelova bukovja 14,1 11,0
Jelovja in smrekovja (na bogatih tleh / na revnih tleh) 6,3 15,5 / 6,1
Borovja 3,3 3,0
Gabrovčevja in črna jesenovja 5,6 1,0
Subalpinsko bukovje, ruševje in šotna barja 0,8 1,3
Skupaj (%) 100,0 8,5

*Rk: rastiščni koeficient je eden od kazalnikov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč.

Zgradba gozda[uredi | uredi kodo]

Izraz se nanaša na notranjo zgradbo gozda, oziroma na elemente iz katerih je zgrajen gozdni sestoj. Elementi gozdnih struktur so na primer sestava po drevesnih vrstah, po številu ali debelini dreves, po starosti ali razvojnih fazah gozda, po horizontalnem ali vertikalnem položaju krošenj. Med pomembnejše strukture gozda sodijo: drevesna struktura, debelinska, starostna, oziroma struktura razvojnih faz, pa slojevitost, sklep krošenj...

Strukturni elementi gozda so temeljna sestavina stanja sestoja in pomembna osnova za opredeljevanje ciljev gozdarskega načrtovanja in določanja posegov v gozd.

Plasti gozda[uredi | uredi kodo]

Biogradski gozd v Črni gori
Bodljikav gozd v Ifaty na Madagaskarju, v katerem se nahajajo različne vrste Adansonia (baobab) , Alluaudia procera in druge vrste vegetacije

Gozd je sestavljen iz več plasti. Glavne plasti vseh vrst gozdov so gozdna tla, nad njimi je podrast in nato krošnja. V tropskih deževnih gozdovih obstaja še nastajajoči sloj. Vsaka plast ima drugačen nabor rastlin in živali, odvisno od razpoložljivosti sončne svetlobe, vlage in hrane.

  • Gozdna tla vsebujejo razpadajoče liste, iztrebke živali in mrtva drevesa. Gnitje na gozdni tleh tvori novo prst, ki daje rastlinam hranila. Gozdna tla podpirajo praproti, trave, gobe in sadike dreves.
  • Podrast sestavljajo grmičevje in mlada drevesa, ki so prilagojena, da živijo v senci krošenj.
  • Krošnja je sestavljena iz mase prepletenih vej, vejic in listov odraslih dreves. Vrhovi prevladujočih dreves prejmejo večino sončne svetlobe. To je najbolj produktiven del dreves, kjer se proizvaja največji del hrane. Krošnja tvori senčen, varovalen "dežnik" preko preostalega gozda.
  • Nastajajoča plast obstaja v tropskem deževnem gozdu in je sestavljena iz nekaj razpršenih dreves, ki se dvigajo nad krošnjami.[3]

Tipi gozdov[uredi | uredi kodo]

Gozdove je mogoče razvrstiti na različne načine in v različne stopnje specializiranosti. En način je v smislu bioma v katerem obstajajo v kombinaciji z življenjsko dobo listov prevladujočih vrst (ne glede na to ali so zimzelene ali listopadne). Drug način razlikovanje je v tem ali so gozdovi sestavljeni pretežno iz širokolistnih dreves, iglavcev (z igličastimi) drevesi ali mešano.

Funkcije gozda[uredi | uredi kodo]

S pojmom funkcija gozda, se označuje pomen gozda. Funkcija se nanaša na gozdne dobrine in gozdne proizvode. Funkcije obravnavajo gozd antropocentrično. Tako, kot njihov pomen vrednoti človek.

Sicer pa velja, da so funkcije gozda, oziroma gozdne dobrine in proizvodi, le stranski učinek (gozdni donosi) naravnega delovanja gozda. Za človeka predstavljajo materialno vrednost in pomembno duhovno vrednoto.

Funkcije gozda se vrednotijo glede na: proizvodno sposobnost, okoljetvorno delovanje (tvori biotop in ekosistem) in pomen za človekovo okolje.

Pomembnejše funkcije gozda so: okoljska (ekološka), družbena (socialna) in proizvodna (produkcijska) funkcija gozda.

Ekološka funkcija gozda[uredi | uredi kodo]

Okoljska funkcija izhaja iz lastnosti gozda, da samodejno gradi svoje življenjsko okolje: življenjsko okolje in ekosistem. Lasten obstoj in nemoteno funkcioniranje gozda, je osnovni pogoj za optimalno funkcioniranje vseh funkcij gozda. Zato je ekološka funkcija najpomembnejša.

Ekološka funkcija gozda vsebinsko sodi med gozdne dobrine. Okoljska funkcija, oziroma dobrina nima neposrednega materialnega pomena in sodi med nematerialne dobrine gozda. Ima pomembno okolje-tvorno funkcijo. Tvori in ohranja gozdni ekosistem. Njen pomen je splošno znan, čeprav materialno še ni ovrednotena.

Glavni pomen ekološke funkcije je varovalna funkcija gozda. Okoljskih varovalnih funkcij gozda je več. Gozd namreč:

  • varuje gozdna tla pred erozijo in gozdne sestoje pred vetrom. Koreninski splet deluje varovalno na pobočjih in brežinah, ob naseljih, prometnicah in vodotokih.
  • vrši klimatsko funkcijo. Ustvarja ugodno mikroklimo, ki blaži vremenske ekstreme in varuje okoliške kmetijske površine pred vetrom, izsuševanjem, pozebo...
  • hidrološka funkcija gozda se kaže v zadrževanju padavinske vode (retenzija), ohranja tudi podzemne tokove in vire pitne vode.
  • biotopska funkcija gozda omogoča pogoje za razvoj in preživetje gozdnim organizmom.

Socialna funkcija[uredi | uredi kodo]

Orientacija je ena od rekreativnih dejavnosti v gozdu

Socialna funkcija gozda je v tem, da gozd ustvarja ugodno življenjsko okolje človeku in družbi. Nudi možnost različnih dejavnosti v naravnem okolju: rekreacijo, šport, učne (obšolske) in raziskovalne dejavnosti, pa učne poti, muzeji na prostem...

Človeku omogoča vzpostaviti odnos do lepega (estetika). Gozd blagodejno vpliva na človekovo psihično stanje ter ustvarja videz lepe krajine.

Proizvodna funkcija[uredi | uredi kodo]

Proizvodna funkcija gozda izhaja iz lastnosti gozda, da proizvaja biomaso. V gozdni biomasi človek pridobiva gozdni donos (pridelek gozda). Gozdni donos so gozdni proizvodi.

Glavni in najpomembnejši gozdni proizvod je les. Postranski, so proizvodi lovstva (divjačina, trofeje), čebelarstva, nabiralništva. Te dejavnosti opredeljujejo proizvodne funkcije, kot so na primer:

  • Lesno proizvodna funkcija je pomembna pri pridobivanju lesa.
  • Lovno gospodarska funkcija omogoča pridobivanje v lovstvu
  • Pridobivanje stranskih gozdnih dobrin omogoča nabiralništvo, čebelarjenje, nabiranje kostanja, gob, drevesne smole.

Gospodarski gozd[uredi | uredi kodo]

Spravljanje smrekovega lesa po napadu lubadarja
Glavni članek: Gospodarjenje z gozdom.

Gospodarski gozd je gozd, s katerim gospodari upravljavec, oziroma razpolaga lastnik (lastnina). Gospodarjenje, po zakonu o gozdovih, načrtuje in usmerja javna gozdarska služba. Osnovni namen gospodarjenja je zadovoljevanje materialnih potreb, oziroma pridobivanje gozdnih proizvodov, predvsem lesa.

Pridobivanja lesa je problematičen poseg v notranjo zgradbo gozda. Spreminja in slabi gozdno zgradbo. Zato je gospodarski gozd manj stabilen in manj produktiven od ohranjenega naravnega gozda. Izboljšanje stanja, stabilnosti in produktivnosti gozda, omogoča le njegovo dosledno varovanje. To pomeni smiselno omejitev pridobivanja v gospodarskem gozdu. Ta problem skuša obvladovati gozdarska stroka z gozdarskim načrtovanjem in z gojenjem gozdov.

Gospodarski gozd je podoben naravnemu, samo, kadar se z njim ravna sonaravno. V tem primeru ostaja gozd ohranjen, je sonaraven. Pretežno ga, še vedno, oblikuje interakcija okoljskih dejavnikov.

Žal je vpliv gospodarjenja z gozdom, v velikem delu Slovenije, večji od vpliva okoljske interakcije. Taki gozdovi niso več sonaravni. So antropogeno spremenjeni. So bolj občutljivi, manj produktivni in slabše izrabljajo rastiščne danosti (potencial). Gozdni donosi so nižji kot jih omogoča rastišče.

Glede na stopnjo spremenjenosti, je gospodarski gozd ohranjen, spremenjen (predrugačena zgradba gozda), izmenjan (gozdni nasad) ali razgrajen (degradiran gozd).

Razširjenost gozdov[uredi | uredi kodo]

Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41 milijonov km2 ali 30,5 % površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih. V Evropi je 1,6 milijona km2 gozda (32 %),[4] v Sloveniji približno 10.900 km2 (60 %). Po visoki poraslosti z gozdom (gozdnatosti) je Slovenija za Švedsko in Finsko tretja z gozdom najbolj porasla država v Evropi.

Grob približek pokritosti kopnega na Zemlji z gozdom.
    trenutna     območja, pokrita z gozdom pred 8000 leti, s katerih je gozd izginil

Površine, zarasle z gozdovi[uredi | uredi kodo]

Površina, poraščena z gozdovi[5]
2008 2009 2010 2011 2012
('000 km2) ('000 mi2) ('000 km2) ('000 mi2) ('000 km2) ('000 mi2) ('000 km2) ('000 mi2) ('000 km2) ('000 mi2)
Avstralija | 1.511[convert: neznana enota]| 1.502[convert: neznana enota] | 1.493[convert: neznana enota]| 1.473[convert: neznana enota]| 1.467[convert: neznana enota]
Brazilija | 5.239[convert: neznana enota]| 5.217[convert: neznana enota] | 5.195[convert: neznana enota] | 5.183[convert: neznana enota]| 5.173[convert: neznana enota]
Kanada | 3.101[convert: neznana enota]| 3.101[convert: neznana enota] | 3.101[convert: neznana enota]| 3.101[convert: neznana enota]| 3.101[convert: neznana enota]
Kitajska | 2.013[convert: neznana enota]| 2.041[convert: neznana enota] | 2.069[convert: neznana enota]| 2.159[convert: neznana enota]| 2.168[convert: neznana enota]
Evropska Unija | 1.559[convert: neznana enota]|1.564[convert: neznana enota] | 1.569[convert: neznana enota]| 1.573[convert: neznana enota]| 1.578[convert: neznana enota]
Nemčija | 111[convert: neznana enota]| 111[convert: neznana enota]| 111[convert: neznana enota] | 113[convert: neznana enota]| 113[convert: neznana enota]
Indija | 681[convert: neznana enota]| 683[convert: neznana enota] | 684[convert: neznana enota]| 693[convert: neznana enota]| 693[convert: neznana enota]
Indonezija | 958[convert: neznana enota]|951[convert: neznana enota] |944[convert: neznana enota]|937[convert: neznana enota]|931[convert: neznana enota]
Japonska | 250[convert: neznana enota]| 250[convert: neznana enota] | 250[convert: neznana enota]|251[convert: neznana enota] | 251[convert: neznana enota]
Rusija | 8.090[convert: neznana enota]| 8.090[convert: neznana enota] | 8.091[convert: neznana enota]| 8.092[convert: neznana enota] | 8.093[convert: neznana enota]
ZDA | 3.033[convert: neznana enota]| 3.036[convert: neznana enota] | 3.040[convert: neznana enota] | 3.049[convert: neznana enota] | 3.051[convert: neznana enota]
40.318[convert: neznana enota]| 40.261[convert: neznana enota] | 40.204[convert: neznana enota]| 40.184[convert: neznana enota] | 39.519[convert: neznana enota]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • pred 10.000 leti je bilo na svetu gozdov za tretjino več kot danes
  • tropski gozdovi pokrivajo 7 % kopnega, vendar vsebujejo skoraj polovico vseh dreves, ki proizvedejo 40 % kisika v ozračju
  • eno drevo porabi 12 kg CO2 na leto in proizvede kisika za enoletno porabo štiričlanske družine
  • 1 ha gozda v enem letu absorbira 6 ton CO2; dve tretjini te količine proizvede en sam čezoecanski let

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Pan, Yude; Birdsey, Richard A.; Phillips, Oliver L.; Jackson, Robert B. (2013). »The Structure, Distribution, and Biomass of the World's Forests« (PDF). Annu. Rev. Ecol. Evol. Syst. 44: 593–62. doi:10.1146/annurev-ecolsys-110512-135914. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 7. avgusta 2016.
  2. Jirij, Diaci; Univerza v Ljubljani. Oddelek za gozdarstvo (1998). Gorski gozd : zbornik referatov XIX. Gozdarski študijski dnevi, 26.-27. marec 1998 = Mountain forest : conference proceedings, the 19th Forestry Days, 26-27 March 1998. Ljubljana, Slovenia: Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Slovenija. ISBN 9616020153. OCLC 45619169.
  3. The Living World. D.A.V. College Managing Committee.
  4. Petauer, T. Leksikon rastlinskih bogastev.
  5. »Forest Land Area«. FAOSTAT. World Bank. 12. februar 2014. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2015.