Krakovo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ljubljana - Območje Krakova in Eipprova ulica
Pogled na Krakovo z gradu med letoma 1928 in 1947
Pogled na Krakovo z gradu med letoma 1928 in 1947
Zemljevid Ljubljane
Zemljevid Ljubljane
Lega na zemljevidu Ljubljane
Lega Krakovo leži v južnem delu Ljubljane, med Zoisovo cesto in Gradaščico
Mestna občina Ljubljana
Koordinati 46°2′41.32″N 14°30′15.51″E / 46.0448111°N 14.5043083°E / 46.0448111; 14.5043083Koordinati: 46°2′41.32″N 14°30′15.51″E / 46.0448111°N 14.5043083°E / 46.0448111; 14.5043083
Zgrajeno srednji vek, 19. stol., 20. stol.
RKD št. 369 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 15. november 1986

Krakovo (tudi Krakovsko predmestje) je predel Ljubljane, ki je del četrtne skupnosti Trnovo. Včasih je bilo Krakovo predmestna vas, ki pa je z razvojem mesta in pozidavo postala del širšega centra mesta.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvič je bilo Krakovo izrecno omenjeno leta 1450, a je bilo to področje naseljeno že več stoletij.[2] Glede na zasnovo naselja se domneva, da je bilo Krakovo načrtno naseljeno s strani nemškega viteškega redu, ki je naselitev vodil iz komende na Novem trgu.[2] V ljubljanskem urbarju nemškega viteškega reda iz leta 1490 tako navajajo, da je v Krakovem stanovalo 38 podložnikov, pri čemer so se ukvarjali z vrtnarstvom in ribištvom.[3]

Zaradi močvirnatih tal in bližini reke, ki je pogosto poplavljala, je bilo Krakovo v srednjem veku znano kot kraj izbruha številnih nalezljivih bolezni, tudi kuge (v letih 1348 in 1599). Leta 1599 je bil izbru tako hud, da je Kranjski deželni zbor zapustil Ljubljano (in pobegnil v Kamnik), hkrati pa je dal sporazumno z nemškim viteškim redom požgati vse zapuščene in okužene hiše v Krakovem.[2] Podobo današnjega naselja pa so izoblikovali še trije veliki požari (v letih 1770, 1774 in 1798).[4]

V 20. letih 19. stoletja pa je ribištvo pričelo upadati (zaradi osuševanja Barja) in regulacije reke).[5] Krakovčani so bili tako do druge polovice 20. stoletja znani kot oskrbovalci Ljubljane s svežo zelenjavo preko celega leta.[6]

Leta 1986 je bilo območje Krakova z Eipprovo ulico razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik.[7]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Znameniti Krakovčani[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 369". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Ivan Stopar (1992). Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik. str. 154. 
  3. Valenčič, Vlado (1971). "Gospodarska in poklicna struktura krakovskega predmestja". Kronika (Ljubljana) (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino) 19 (3): 152. Dokument v dLIB. 
  4. Ivan Stopar (1992). Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik. str. 155. 
  5. Valenčič, Vlado (1971). "Gospodarska in poklicna struktura krakovskega predmestja". Kronika (Ljubljana) (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino) 19 (3): 152–3. Dokument v dLIB. 
  6. 6,0 6,1 Ivan Stopar (1992). Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik. str. 156. 
  7. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 369". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]