Kamnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kamnik
Kamnik is located in Slovenija
Kamnik
Kamnik
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′33.88″N 14°36′39″E / 46.2260778°N 14.61083°E / 46.2260778; 14.61083Koordinati: 46°13′33.88″N 14°36′39″E / 46.2260778°N 14.61083°E / 46.2260778; 14.61083
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Kamnik
Nadmorska višina 380,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno 12.197
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1241 Kamnik
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Kamnik - Mestno jedro
Lokacija Občina Kamnik
RKD št. 213 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 15. november 1986
Kamnik - Predmestje Novi trg
Lokacija Občina Kamnik
RKD št. 14472 (opis enote)[2]
Kamnik

Kamnik (O tem zvoku izgovorjava ) je mesto južno od Kamniško-Savinjskih Alp in središče istoimenske občine Kamnik v Republiki Sloveniji

Staro mesto Kamnik je upravno, kulturno, turistično (plavalni bazen, lov, ribolov, planinski izleti, muzeji, galerije, izleti do razvalin Starega gradu, izleti k izviru Kamniške Bistrice, žičnica na Veliko planino) in industrijsko (kemična, kovinska, tekstilna, pohištvena in prehrambena industrija) središče pod južnimi obronki kamniških Alp. Mesto se je razvilo na robu kotline ob izhodu reke Kamniške Bistrice iz ozke doline. Tu je tudi stičišče cest med Ljubljansko kotlino preko prelaza Kozjak v Celjsko kotlino ali pa preko prelaza Črnivec v Zgornje Savinjsko dolino ter poti, ki potekajo vzdolž obronkov Karavank in Kamniških Alp z zahoda. V mestu se prav tako zlivata reki Nevljica in Kamniška Bistrica.

Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Center mesta - Samčev Predor
Rojstna hiša Rudolfa Maistra

Kraj Kamnik, omenjen leta 1061, je konec 12. stoletja postal trg in okoli leta 1220 mesto. Tu so bavarski grofje Andeški kovali denar. V 13. stoletju so mesto obzidali in postavili več stolpov. Nekaj časa je bil Kamnik glavno mesto dežele Kranjske, pozneje pa poleg Ljubljane najvplivnejše deželno mesto. Imel je razvito kovaško in nožarsko obrt ter valjalnico suknja; od 14. stoletja je bil sedež deželnega sodišča. Kot srednjeveško trgovsko središče je začel propadati v 17. stol., ko so opustili prometno pot po Tuhinjski dolini; mesto so prizadeli potres in požari. V času Ilirskih provinc je oživela obrt (fužinarstvo, usnjarstvo, krznarstvo, lončarstvo, kamnoseštvo, stavbarstvo), v drugi polovici 19. stol. se je začela razvijati industrija. Leta 1853 je bila ustanovljena smodnišnica, 1857 je začela delati cementarna v Mekinjah in leta 1896 tovarna kovinskih izdelkov Špalek. Po izgradnji železniške proge Ljubljana-Kamnik leta 1891 se je mesto uveljavilo kot klimatsko zdravilišče po Kneippovem načinu zdravljenja.

Med vojnama se je močno razvila zlasti industrija: nastale so tri tovarne za predelavo lesa; najbolj znana je bila pohištvena tovarna Stol, razvila se je smodnišnica, na novo so začele delati tovarne kovinskih izdelkov Titan, Usnjarna Kamnik, tovarna gorčice in konzerv Eta ter tekstilna tovarna Svilanit. V samostojni Sloveniji je industrija stagnirala. Več tovarn so zaprli.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Kamnik je izjemno mesto! Po njem so poimenovane Alpe, ker je bistrih vod v Sloveniji veliko, teče skozenj Kamniška Bistrica, svoje ime pa je posodil celo eksplozivu – kamniktitu. Mesto z izjemno bogato zgodovino je nadvse vabljivo v vseh letnih časih. Ne le z avtom, obiščete ga lahko tudi z vlakom ter sebi in najmlajšim privoščite zanimivo izkušnjo! Celo s kolesom se lahko odpravite nabirat novih moči in odkrivat kulturne in naravne znamenitosti v mestu in njegovi okolici.

Konec 19. stoletja je staro mesto postalo pomembno kot kraj, kamor od vsepovsod prihajajo ljubitelji narave in planinstva. Obiskovalci ga poznajo kot izhodišče za čudovite izlete, kamor se je vselej prijetno vrniti. Marsikdo se ob Kamniški Bistrici po ledeniško preoblikovani dolini poda proti njenemu izviru v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Ob reki se lahko sprehodite po Koželjevi poti, ki vodi tudi mimo znamenite soteske Predaselj. Tu se lahko naužijete lepote neokrnjene narave in se ohladite v vročih poletnih mesecih. Kamniška Bistrica privablja sprehajalce, planince, lovce in ribiče. Med kamniškimi vrhovi je najbolj obiskana Velika planina, na katero se lahko odpeljete z nihalko ali pa se na vrh sprehodite mimo cerkve svetega Primoža, ki slovi po čudovitih renesančnih freskah, in pastirskih koč. V poletnih mesecih planina ponuja možnosti za čudovite sprehode in srečanje z življenjem pastirjev, pozimi pa omogoča tudi smuko. Južno ob toku Kamniške Bistrice nas pot pripelje v Arboretum Volčji Potok. Baročni park navdušuje obiskovalce z ribniki, nasadi raznovrstnega cvetja in več kot 3000 vrstami dreves ter grmov z vsega sveta. Vzhodno od Kamnika se razteza 25 km dolga Tuhinjska dolina, ki je bila pomembna srednjeveška povezava med Trstom in Dunajem. Ob izviru termalne vode so zrasle Terme Snovik, ki so si prislužile ekomarjetico za energetsko prijazno ravnanje z okoljem. Zdravilne energije se lahko naužijete tudi ob sprehodu mimo energijskih točk v naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah, ki ležijo zahodno od Kamnika. Kamnik je dragulj, obdan z biseri. Prebivalci dežele pod hribi vas bodo prijazno sprejeli in vam z veseljem predstavili njene zaklade. Prepričani smo, da boste vzljubili Kamnik, Kamnik pa vam bo naklonjenost hvaležno vračal. Dobrodošli v naročju naših planin!

Turistično informacijski center[uredi | uredi kodo]

Turistično informacijski center se nahaja na Glavnem trgu 2 v Kamniku. Tukaj se nahajajo vse aktualne informacije iz Kamnika in okolice. Dobijo se lahko promocijski materiali, raznorazni spominki ter knjige. TIC Kamnik nudi tudi brezplačno internetno povezavo - kar celo uro lahko v okolic TIC-a brezplačno uporabljate brezžični internet. V prostorih pa je na voljo tudi računalnik z internetno povezavo. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik pa organizira tudi vodene oglede in izlete za različne ciljne skupine.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Kamnik velja za eno najlepših in najstarejših srednjeveških mest v Sloveniji. Leži v naročju Kamniško-Savinjskih Alp in se lahko pohvali s številnimi kulturnimi in sakralnimi spomeniki. Nadvse privlačna pa je tudi okolica: edinstvena Velika planina z najstarejše ohranjenim pastirskim naseljem, zelena Tuhinjska dolina z najvišje ležečimi termami (Snovik) v Sloveniji, Tunjice z Naravnim zdravilnim gajem, park v Arboretumu Volčji Potok ter Golf Arboretum. Oglejte si tudi ostale kulturne in naravne znamenitosti.

Naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]
Galerije, muzeji[uredi | uredi kodo]
Spomeniki[uredi | uredi kodo]
Sakralna dediščina[uredi | uredi kodo]

Kamniška Bistrica[uredi | uredi kodo]

Kamniška Bistrica je levi pritok Save, ki se vanjo izliva pod Beričevim pri Ljubljani. Izvira na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na višini 590 metrov in teče pretežno po apnenčastem ozemlju Bistriške ravnine. Dolga je 32,8 kilometra, njeno porečje pa obsega 535 km², povprečni pretok znaša 20,9 m³/sek.

Med naravnimi znamenitostmi izstopajo do 20 metrov globoka korita Malega in Velikega Predoslja, ki sta nastala zaradi hitrega vrezovanja reke v apnenec.

Gospodarsko izkoriščanje[uredi | uredi kodo]

Na Kamniški Bistrici in njenih Mlinščicah je bila nekdaj močno razvita obrt (kovaška, žebljarska in usnjarska ter mnogi mlini in žage). Danes obratuje le še Kraljev mlin v Radomljah in pa tri manjše vodne elektrarne. Bistrica je v zgornjem toku še bogata z ribami, v spodnje toku pa je zaradi onesnaženosti osiromašena.

Večji pritoki[uredi | uredi kodo]

Črna v Stahovici in Nevljica v Kamniku z leve ter Pšata z desne strani. V Bistrico se na levi strani izliva še kanal radomeljske Mlinščice in na desni homška Mlinščica.

Arboretum Volčji Potok[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Arboretum Volčji Potok.

Arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in raziskovanju. Arboretum v Volčjem Potoku je v osnovi botanični vrt za lesnate rastline, edini tovrstni v Sloveniji. Nahaja se nekaj kilometrov južno od mesta Kamnik v Volčjem Potoku.

Posebnost Arboretuma je, da je bil že od začetka oblikovan kot park, ki je namenjen javnosti. Njegovi ustvarjalci so zbirke rastlin uporabili kot gradivo za raznolike parkovne prizore. Drevnino so izbirali po njeni okrasni vrednosti in uporabnosti na vrtu in v parku. Arboretum je spomenik državnega pomena.

Rojeni v Kamniku[uredi | uredi kodo]

Znani Kamničani[uredi | uredi kodo]

Partnerske občine[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 213". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14472". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]