Marjan Šarec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marjan Šarec
Marjan Šarec in Logatec 2017.jpg
11. predsednik Vlade Republike Slovenije
Na položaju
13. september 2018 – 29. januar 2020
PredhodnikMiro Cerar
NaslednikJanez Janša
Župan Občine Kamnik
Na položaju
2010 – 22. junij 2018
PredhodnikTone Smolnikar
NaslednikMatej Slapar
Osebni podatki
Rojstvo2. december 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1] (42 let)
Ljubljana
Politična strankaLista Marjana Šarca
Poklicnovinar, politik, komik, televizijski igralec
Spletna stranUradna stran  *

Marjan Šarec, slovenski igralec, radijski novinar, imitator in politik, * 2. december 1977, Ljubljana.

Od leta 2010 do 2018 je bil župan Občine Kamnik, 17. avgusta 2018 je bil izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije. 29. januarja 2020 je s premierskega mesta odstopil.[2] Trenutno je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Končal je osnovno šolo Marije Vere na Duplici pri Kamniku. Šolanje je nadaljeval na Srednji lesarski šoli v Ljubljani in opravil maturo. Na prigovarjanje režiserja Marjana Bevka, ki je prepoznal njegov talent, se je vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Doštudiral je dramsko igro in umetniško besedo pri profesorju Borisu Cavazzi. Zaposlitev je dobil kot novinar na RTV Slovenija, kjer je že v času študija delal honorarno.[3] Sprva je delal na radiu, nato na televiziji, kjer je s svojim talentom imitiral mnogo znanih slovenskih osebnosti, med njimi predvsem politike kot so Janez Drnovšek, Janez Janša, Andrej Bajuk, Sašo Peče, Anton Rop, Jelko Kacin, Danilo Türk in Karl Erjavec, igral pa je tudi vloge izmišljenih likov, kot sta na primer Ivan Serpentinšek in gospa Greta.

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Poročen je z ženo Barbaro, s katero imata dve hčeri – Vivijano (rojena 2007) in Gabrijelo (rojena 2009).[4] Družina živi v Šmarci pri Kamniku.

Politika[uredi | uredi kodo]

Šarec je 8. septembra 2010 najavil kandidaturo za župana mesta Kamnik na lokalnih volitvah 2010.[5] Kandidiral je kot neodvisni kandidat s podporo (zbrani podpisi) volivk in volivcev in Liste Toneta Smolnikarja za Kamnik. 24. oktobra 2010 je v drugem krogu lokalnih volitev s 53,45-odstotno podporo volivcev premagal protikandidata Braneta Goluboviča in postal župan občine Kamnik.

Jeseni leta 2014 je ponovno kandidiral za župana občine Kamnik in zmagal v prvem krogu s skoraj 64% podpore.

Bil je eden izmed 571 podpisnikov Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji.

Poslanec Državnega zbora RS[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah 2018 je bil na listi lastne strnke Liste Marjana Šarca izvoljen za poslanca. Po izvolitvi na mesto mandatarja nove vlade ga je v poslanski klopi zamenjala Karla Urh.

Po odstopu z mesta predsednika vlade in izvolitvi nove, 14. vlade Republike Slovenije, se je Šarec vrnil v parlament. Postal je član naslednjih delovnih teles:

  • Odbor za obrambo (član)
  • Odbor za zunanjo politiko (član)

Predsednik vlade[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: 13. vlada Republike Slovenije

Fotografija Šarčeve vlade.

17. avgusta 2018 je bil v Državnem zboru izvoljen za 11. predsednika vlade Republike Slovenije. Čez slab mesec, 13. septembra 2018 so poslanci potrdili novo vlado - prvo manjšinjsko v zgodovini Slovenije - v sestavi Lista Marjana Šarca, SD, Stranka modernega centra, DeSUS, Stranka Alenke Bratušek ter projektna partnerica manjšinske vlade Levica. Šarcu in vladi je podpora na javnomnenjskih anketah vstrajno rasla, nekajkrat se je Šarec zavihtel tudi na vrh najbolj priljubljenih politikov, vlado pa je podpiralo okoli 60 % vprašancev. V prvem letu vladanja, je koalicija sestavila najtežji proračun v zgodovini Slovenije, ki naj bi ga potrjevali jeseni 2019, Šarec pa naj bi na glasovanje vezal tudi zaupnico. Ta bi lahko bila vprašljiva, saj se je Levica večkrat izrekla o premisleku, ali bo vladno koalicijo še podpirala, saj le-ta naj ne bi udejanila projektov iz dogovora o sodelovanju.[6]

Ob obletnici izvolitve na mesto predsednika vlade so mediji objavili primerjave z enakim obdobjem delovanja prejšnjih vlad, ki so pokazale delno uspešnost Šarčeve koalicije. V prvem letu so Šarčevo koalcijio iz različnih razlogov zapustili štirje ministri: kohezijski minister Marko Bandelli, kulturni Dejan Prešiček, okoljski Jure Leben in zdravstveni Samo Fakin, ter nekaj državnih sekretarjev. Velik trn v peti vlade, zaradi katerih je le-ta prejela tudi več očitkov s sodstva, je udejanjanje sodb. V javnosti sta od 14 neizpoljnjenih v oči najbolj bodla Zakon o podrejencih ter Zakon o financiranju osnovnega šolstva.[7] Ustavno sodišče je vladi pred leti naložilo, da mora v zvezi s slednjim, javno-veljavni ter razširjeni program (varstvo, podaljšano bivanje ...) v zasebnih šolah državah plačevati kot v javnih, torej 100 %. Slovenska demokratska stranka je zaradi neaktivnosti vlade na tem področju zoper Šarca vložila ustavno obtožbo, ki 29. januarja 2019 v Državnem zboru ni bila izglasovana.[8] V nadaljnjih aktivnostih je minister za šolstvo, znanost in šport Jernej Pikalo pripravil zakon, ki bi kljub ustavni odločbi javno veljavni program financiral 100 odstotno, razširjenega pa sploh ne.[9] Državni svet je čez nekaj dni na zakon izglasoval veto, v vnovičnem glasovanju v Državnem zboru pa vladi ni uspelo zagotoviti absolutne večine, zaradi česar je zakon padel.

V prvi polovici leta 2019 je vlada sprejela šest novih zakonov ter 74 zakonskih predlogov, popravila je nekaj sto predpisov, kar je izrazito manj od štirih predhodnih koalicij.[10]

Z Ināro Mūrniece, predsednico latvijskega parlamenta.

V začetku oktobra 2019 je po sejah Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb da naj bi Marjan Šarec preko svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčca ali direktorja SOVE Rajka Kozmelja osebni prijateljici priskebel zaposlitev na SOVI. Šarec je za medije potrdil, da dano osebo pozna, a da je že dolgo ni srečal[11] in zanikal obtožbe.[12]

Odstop[uredi | uredi kodo]

Po odstopu finančnega ministra Andreja Bertonclja, je Marjan Šarec istega dne, 27. januarja 2020, odstopil z mesta predsednika vlade.[2] Na novinarski konferenci je dejal, da se na terenu veliko pogovarja z ljudmi, ki mu zaupajo svoje težave. S 13. poslanci in svojo koalicijo teh naj ne bi mogel izpolniti, lahko pa bi jih po volitvah.[13] Državni zbor se je z odstopom seznanil 29. januarja, s čimer je celotni vladi potekel mandat, do nastopa nove vlade pa mora opravljati tekoče posle.[14] 3. marca 2020 ga je nasledil Janez Janša, prvak Slovenske demokratske stranke.[15]

Predsedniške volitve 2017[uredi | uredi kodo]

31. maja 2017 je naznanil kandidaturo na volitvah predsednika Republike Slovenije 2017.[16] V volilni kampanji je zagovarjal predvsem vstop nove generacije v politiko. Za slogan kampanje je izbral "Človek. Skupnost. Država", medijsko opazen pa je bil tudi njegov promocijski avtobus.[17][18] Analitiki so tekom soočenj Šarcu očitali brezvsebinskost, saj se držal plitkejših stališč in stalnih fraz v zvezi z malimi ljudmi, novo generacijo. V drugi krog sta se uvrstila s tedanjim predsednikom Borutom Pahorjem. Ta mu je v nadaljnjih soočenjih očital naivnost in obračanje nazaj.[19]

Kandidat Prvi krog Drugi krog
Št. glasov % Št. glasov %
Marjan Šarec 186.235 24,76 % 334.239 46,91%

Šarcizmi[uredi | uredi kodo]

Glej članek: Šarcizem

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Munzinger-Archiv — 1913.
  2. 2,0 2,1 "Predsednik DZ-ja Židan že prejel Šarčevo odstopno izjavo". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-01-27.
  3. Kamniški občan. (2010). Letnik 49, številka 19. Glasilo občine Kamnik,
  4. Marjan Šarec, Volitve2017.vecer.com, pridobljeno 12. november 2017.
  5. Igralec Marjan Šarec je najavil kandidaturo za župana Kamnika
  6. "Levica odloča o tem, ali bo potopila vlado". zurnal24.si (hrvaščina). Pridobljeno dne 2019-08-17.
  7. "Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)". pisrs. Pridobljeno dne 2019-08-17.
  8. "Govor predsednika vlade v DZ ob obravnavi ustavne obtožbe". www.vlada.si (angleščina). Pridobljeno dne 2019-08-17.
  9. "Zelena luč vladnemu predlogu za financiranje zasebnih šol". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-17.
  10. "Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)". pisrs. Pridobljeno dne 2019-08-17.
  11. Dolgo, the perfrect crab [bulletin] /. Pardeeville, Wisconsin :: North Star Nursery Company,. 1929.CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link)
  12. "Objavili magnetogram s torkove seje Knovsa". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-11-02.
  13. www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/slovenija/zdaj-so-na-potezi-novi-politicno-nepreizkuseni-predsedniki-strank/512770. Pridobljeno dne 2020-01-27. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  14. "Kaj še čaka poslance do predčasnih volitev ali do nove vladne koalicije?". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-01-29.
  15. www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027. Pridobljeno dne 2020-03-03. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  16. "Kamniški župan Marjan Šarec napovedal predsedniško kandidaturo". MMC-RTV SLO. 31.5.2017. Pridobljeno dne 31.5.2017.
  17. Vukelić, Majda (2017-05-31). "Marjan Šarec za predsednika države". www.delo.si. Pridobljeno dne 2020-04-17.
  18. Urednik (2017-09-26). "Začel je voziti Šarec-Bus". Kamnik Info. Pridobljeno dne 2020-04-17.
  19. "1. soočenje Boruta Pahorja in Marjana Šarca v drugem krogu predsedniših volitev". youtube.com. Pop TV. 16. marec 2018. Pridobljeno dne 17. april 2020. |first= manjka |last= (pomoč)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]