Marjan Šarec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marjan Šarec
Marjan Šarec in Logatec 2017.jpg
11. predsednik Vlade Republike Slovenije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
13. september 2018
PredhodnikMiro Cerar
Osebni podatki
Rojstvo2. december 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (41 let)
Ljubljana
Politična strankaLista Marjana Šarca
Poklicnovinar, politik, komik
Spletna stranvlada.si/predsednik_vlade/marjan_sarec/

Marjan Šarec, slovenski igralec, radijski novinar, imitator in politik, * 2. december 1977, Ljubljana.

Od leta 2010 do 2018 je bil župan Občine Kamnik, 17. avgusta 2018 je bil izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Končal je osnovno šolo Marije Vere na Duplici pri Kamniku. Šolanje je nadaljeval na Srednji lesarski šoli v Ljubljani in opravil maturo. Na prigovarjanje režiserja Marjana Bevka, ki je prepoznal njegov talent, se je vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Doštudiral je dramsko igro in umetniško besedo pri profesorju Borisu Cavazzi. Zaposlitev je dobil kot novinar na RTV Slovenija, kjer je že v času študija delal honorarno.[1] Sprva je delal na radiu, nato na televiziji, kjer je s svojim talentom imitiral mnogo znanih slovenskih osebnosti, med njimi predvsem politike kot so Janez Drnovšek, Janez Janša, Andrej Bajuk, Sašo Peče, Anton Rop, Jelko Kacin, Danilo Türk in Karl Erjavec, igral pa je tudi vloge izmišljenih likov, kot sta na primer Ivan Serpentinšek in gospa Greta.

Šarec je 8. septembra 2010 najavil kandidaturo za župana mesta Kamnik na lokalnih volitvah 2010.[2] Kandidiral je kot neodvisni kandidat s podporo (zbrani podpisi) volivk in volivcev in Liste Toneta Smolnikarja za Kamnik. 24. oktobra 2010 je v drugem krogu lokalnih volitev s 53,45-odstotno podporo volivcev premagal protikandidata Braneta Goluboviča in postal župan občine Kamnik.

Jeseni leta 2014 je ponovno kandidiral za župana občine Kamnik in zmagal v prvem krogu s skoraj 64% podpore.

Bil je eden izmed 571 podpisnikov Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji.

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Poročen je z ženo Barbaro, s katero imata dve hčeri – Vivijano in Gabrijelo.[3] Družina živi v Šmarci pri Kamniku.

Predsednik vlade[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam obiskov predsednika vlade Marjana Šarca

17. avgusta 2018 je bil v Državnem zboru izvoljen za 11. predsednika vlade Republike Slovenije. Čez slab mesec, 13. septembra 2018 so poslanci potrdili novo vlado - prvo manjšinjsko v zgodovini Slovenije - v sestavi Lista Marjana Šarca, SD, Stranka modernega centra, DeSUS, Stranka Alenke Bratušek ter projektna partnerica manjšinske vlade Levica. Šarcu in vladi je podpora na javnomnenjskih anketah vstrajno rasla, nekajkrat se je Šarec zavihtel tudi na vrh najbolj priljubljenih politikov, vlado pa je podpiralo okoli 60 % vprašancev. V prvem letu vladanja, je koalicija sestavila najtežji proračun v zgodovini Slovenije, ki naj bi ga potrjevali jeseni 2019, Šarec pa naj bi na glasovanje vezal tudi zaupnico. Ta bi lahko bila vprašljiva, saj se je Levica večkrat izrekla o premisleku, ali bo vladno koalicijo še podpirala, saj le-ta naj ne bi udejanila projektov iz dogovora o sodelovanju.[4]

Ob obletnici izvlitve na mesto predsednika vlade so mediji objavili primerjave z enakim obdobjem delovanja prejšnjih vlad, ki so pokazale delno uspšenost Šarčeve koalcijie. V prvem letu so Šarčevo koalcijio iz različnih razlogov zapustili štirje ministri: kohezijski minister Marko Bandelli, kulturni Dejan Prešiček, okoljski Jure Leben in zdravstveni Samo Fakin, ter nekaj državnih sekretarjev. Velik trn v peti vlade, zaradi katerih je le-ta prejela tudi več očitkov s sodstva, je udejanjanje sodb. V javnosti sta od 14 neizpoljnjenih v oči najbolj bodla Zakon o podrejencih ter Zakon o financiranju osnovnega šolstva.[5] Ustavno sodišče je vladi pred leti naložilo, da mora v zvezi s slednjim, javno-veljavni ter razširjeni program (varstvo, podaljšano bivanje ...) v zasebnih šolah državah plačevati kot v javnih, torej 100 %. Slovenska demokratska stranka je zaradi neaktivnosti vlade na tem področju zoper Šarca vložila ustavno obtožbo, ki 29. januarja 2019 v Državnem zboru ni bila izglasovana.[6] V nadaljnjih aktivnostih je minister za šolstvo, znanost in šport Jernej Pikalo pripravil zakon, ki bi kljub ustavni odločbi javno veljavni program financiral 100 odstotno, razširjenega pa sploh ne.[7] Državni svet je čez nekaj dni na zakon izglasoval veto, v vnovičnem glasovanju v Državnem zboru pa vladi ni uspelo zagotoviti absolutne večine, zaradi česar je zakon padel.

V prvi polovici leta 2019 je vlada sprejela šest novih zakonov ter 74 zakonskih predlogov, popravila je nekaj sto predpisov, kar je izazito manj od štiih predhodnih koalicij.[8]

Predsedniške volitve 2017[uredi | uredi kodo]

31. maja 2017 je naznanil kandidaturo na volitvah predsednika Republike Slovenije 2017.[9]

Kandidat Prvi krog Drugi krog
Št. glasov % Št. glasov %
Marjan Šarec 186.235 24,76 % 334.239 46,91%

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Kamniški občan. (2010). Letnik 49, številka 19. Glasilo občine Kamnik,
  2. Igralec Marjan Šarec je najavil kandidaturo za župana Kamnika
  3. Marjan Šarec, Volitve2017.vecer.com, pridobljeno 12. november 2017.
  4. "Levica odloča o tem, ali bo potopila vlado". zurnal24.si (hrvaščina). Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  5. "Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)". pisrs. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  6. "Govor predsednika vlade v DZ ob obravnavi ustavne obtožbe". www.vlada.si (angleščina). Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  7. "Zelena luč vladnemu predlogu za financiranje zasebnih šol". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  8. "Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)". pisrs. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  9. "Kamniški župan Marjan Šarec napovedal predsedniško kandidaturo". MMC-RTV SLO. 31.5.2017. Pridobljeno dne 31.5.2017. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]