Aleš Hojs

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Aleš Hojs
Portret
Rojstvo 12. december 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) (56 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic politik, gradbeni inženir

Aleš Hojs, slovenski gradbeni inženir, politik in gospodarstvenik * 12. december 1961, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Leta 1988 je diplomiral iz gradbeništva. Po diplomi se je zaposlil na Republiški upravi za ceste, kjer je opravljal funkcijo nadzornega inženirja, nato je bil med letoma 1990 in 1992 odgovorni projektant v podjetju Givo. Od leta 1992 do 2006 je bil zaposlen na podjetju Vodovod-Kanalizacija v Ljubljani, kjer je najprej vodil vzdrževanje, nato pa je postal direktor sektorja vodovoda in nato direktor tehnično-investicijskega sektorja. Leta 2006 je postal član uprave Darsa. Zadolžen je bil za vodenje področja upravljanja, vzdrževanja in cestnine ter tako leta 2008 tudi vodil projekt uvedbe vinjet v Sloveniji. Pahorjeva vlada je leta 2009 razrešila tedanjo upravo Darsa, nakar se je Hojs zaposlil v Kranjski investicijski družbi, kjer je bil prokurist in tehnični direktor podjetja. Bil je ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije, kot ene prvih zborničnih organizaciji v Sloveniji, bil je predsednik Slovenskega komiteja Svetovnega cestnega združenja in je veteran vojne za Slovenijo ter član Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Svojo politično pot je začel v času slovenske pomladi leta 1989 kot član Slovensih krščanskih demokratov in Koalicije Demos. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen v skupščino mesta Ljubljane. Po združitvi SLS in SKD in kasnejši ustanovitvi stranke Nove Slovenije je politično pot nadaljeval v slednji. Leta 2011 je na listi Nove Slovenije kandidiral na predčasnih parlamentarnih volitvah. 10. februarja 2012 je bil imenovan za ministra za obrambo RS. Funkcijo ministra je opravljal do 20. marca 2013, ko je bila vladi Janeza Janše izglasovana konstruktivna nazaupnica. Njegov mandat so najbolj zaznamovale odločitve: preimenovanje nekaterih slovenskih vojašnic po padlih vojakih v vojni za Slovenijo,[1] posredovanje vojske ob poplavah,[2] brezplačna odsvojitev nepremičnin,[3] razdrtje pogodbe za nabavo osemkolesnikov s finskim podjetjem Patria,[4] odločitev, da se vladno letalo Falcon vpiše v register vojaških plovil in zopet začne uporabljati kot vladno letalo ter predlog,[5] da se pred predsedniško palačo postavi častna garda slovenske vojske [6].

Po volilnem kongresu NSi, ko je bila funkcija predsednice stranke ponovno zaupana Ljudmili Novak, je Aleša Hojsa svet Nove Slovenije imenoval za podpredsednika stranke.

Aleš Hojs je tudi izkušen alpinist, udeležil se je odprav v Južno Ameriko, Afriko in v Himalajo, opravljen pa ima tudi radioamaterski izpit.[7]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]