Pojdi na vsebino

Nova Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani NSi)
Nova Slovenija – Krščanski demokrati
VodjaMatej Tonin
Ustanovljena4 August 2000
Odcepljena odSLS+SKD
SedežLjubljana
PodmladekMlada Slovenija[1]
Ideologijakrščanska demokracija[2],
konservatizem[3]
Politična pozicijadesna sredina[4]
Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka
Mednarodna pripadnostSredinska demokratska internacionala
Evropska parlamentarna skupinaEvropska ljudska stranka[5]
Barvamodra
Državni zbor
8 / 90
Evropski parlament
1 / 8
Župani
11 / 212
Svetniki
193 / 2.750
Spletno mesto
http://www.nsi.si

Nova Slovenija – Krščanski demokrati (kratica NSi) je desnosredinska krščansko demokratska politična stranka v Sloveniji. Stranka je nastala ob razcepu stranke SLS+SKD leta 2000. Je polnopravna članica Evropske ljudske stranke (EPP) in članica poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu. Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije.

Trenutni predsednik je Matej Tonin.

Politična usmeritev[uredi | uredi kodo]

Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.[6] V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine.

Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike družine ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici istospolnih parov do posvojitve otrok.[6]

Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,[6] pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih podjetij in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.[7] Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem davkov tako za fizične osebe kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo javnega sektorja, oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju.

Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.[6]

NSi je proevropska stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.[8]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka (današnje SLS).[9] Prvi predsednik stranke je bil Andrej Bajuk. Na državnozborskih volitvah leta 2000 je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi poslanci sestavljala opozicijo.

Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004 je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje.

Andrej Bajuk, dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na državnozborskih volitvah vodstvu stranke ponudil svoj odstop.[10] Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v državni zbor.

Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala Ljudmila Novak, ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v Kranju in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v Vipavi.

17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka ReSET.[11]

Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen Matej Tonin.[12][13] Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020.

V Državnem zboru Republike Slovenije je prisotna:

Rezultati volitev[uredi | uredi kodo]

Državnozborske volitve[uredi | uredi kodo]

Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada
2000 93.247 8,66 Stagnacija
8 / 90
Stagnacija 5. Opozicija
2004 88.073 9,09 Rast 0,43
9 / 90
Rast 1 4. Koalicija
2008 35.774 3,40 Upad 6,69
0 / 90
Upad 9 8.
2011 53.758 4,88 Rast 1,48
4 / 90
Rast 4 7. Koalicija
(2012-2013)

Opozicija
(2013-2014)

2014 48.846 5,59 Rast 0,71
5 / 90
Rast 1 6. Opozicija
2018 62.682 7,13 Rast 1,54
7 / 90
Rast 2 6. Opozicija
(2018-2020)

Koalicija
(2020-2022)

2022 81.794 6,86 Upad 0,27
8 / 90
Rast 1 3. Opozicija

Volitve v Državni zbor 2000[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest.

Volitve v Državni zbor 2004[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest.

Volitve v Državni zbor 2008[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov[14], s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspeh na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke Andreja Bajuka, ki ga je nasledila Ljudmila Novak.

Volitve v Državni zbor 2011[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.[15] Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja.

Volitve v Državni zbor 2014[uredi | uredi kodo]

Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.[16]

Volitve v Državni zbor 2018[uredi | uredi kodo]

Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.[16]

Volitve v Državni zbor 2022[uredi | uredi kodo]

Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom "Odločno naprej", v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.[17]

Lokalne volitve[uredi | uredi kodo]

Lokalne volitve 2018[uredi | uredi kodo]

Stranka je na lokalnih volitvah 2018 dobila 10 županov.

Lokalne volitve 2022[uredi | uredi kodo]

Na lokalnih volitvah 2022 so dobili 11 županov in 193 občinskih svetnikov. Župane iz vrst Nove Slovenije ali iz koalicije strank z NSi so dobili v občinah: Rogatec (Martin Mikolič), Sveti Tomaž (Mirko Cvetko), Vojnik (Branko Petre), Horjul (Janko Prebil), Sveta Trojica (David Klobasa), Zavrč (Slavko Pravdič), Kamnik (Matej Slapar), Žužemberk (Jože Papež), Gornji Petrovci (Franc Šlihthuber), Vransko (Nataša Juhart), Rečica ob Savinji (Majda Potočnik), Sodražica (Blaž Milavec) in Rogaška Slatina (Branko Kidrič).[18]

Evropske volitve[uredi | uredi kodo]

Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto
2004 102.753 23,57 Stagnacija
2 / 7
Stagnacija 1.
2009 76.866 16,58 Upad 6,99
1 / 8
Upad 1 3.
2014 66.760 16,60 Rast 0,02
1 / 8
Stagnacija 0 2.a
2019 53.621 11,12 Upad 5,48
1 / 8
Stagnacija 0 4.
2024 51.812 7,68 Upad 3,44
1 / 9
Stagnacija 0 5.

^a Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS.

Mandatno obdobje
2004–2009 2009–2014 2014–2019 2019–2024 2024–2029
Lojze Peterle
Ljudmila Novak
Matej Tonin

Volitve v Evropski parlament 2004[uredi | uredi kodo]

Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Nova Slovenija zmagala, dobila je 23,57 % glasov in osvojila dva mandata v Evropskem parlamentu. Izvoljena sta bila Lojze Peterle in Ljudmila Novak.[19]

  1. Lojze Peterle
  2. Ljudmila Novak
  3. Anton Kokalj
  4. Alenka Šverc
  5. Janez Vasle
  6. Maruša Novak
  7. Jernej Pavlin.

Volitve v Evropski parlament 2009[uredi | uredi kodo]

Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste Lojze Peterle.[20]

  1. Lojze Peterle
  2. Ljudmila Novak
  3. Mojca Kucler Dolinar
  4. Anton Kokalj
  5. Alenka Šverc
  6. Klemen Žumer
  7. Ksenija Kraševec.

Volitve v Evropski parlament 2014[uredi | uredi kodo]

Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s Slovensko ljudsko stranko. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata[21]. Zasedla sta ju nosilec liste Lojze Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS).

Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu:

  1. Lojze Peterle
  2. Aleš Hojs
  3. Monika Kirbiš Rojs
  4. Anton Bebler
  5. Vida Čadonič Špelič
  6. Jakob Presečnik
  7. Ljudmila Novak
  8. Franc Bogovič.

Volitve v Evropski parlament 2019[uredi | uredi kodo]

Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak.

Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu[22]:

  1. Ljudmila Novak – poslanka DZ RS
  2. Jožef Horvat – poslanec DZ RS
  3. Lojze Peterle – evropski poslanec
  4. Iva Dimic – poslanka DZ RS
  5. Mojca Erjavec – uradnica sveta EU in podjetnica
  6. Katja Berk Bevc – asistentka za blagovne znamke
  7. Franci Demšar – raziskovalec in nekdanji minister za obrambo
  8. Žiga Turk – politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste Ljudmila Novak.

Kandidat Žiga Turk je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član Slovenske demokratske stranke ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend.

Volitve v Evropski parlament 2024[uredi | uredi kodo]

V stranki NSi so kot prvi začeli oblikovati listo kandidatov za volitve. V začetku julija 2023 so k sodelovanju na skupni listi povabili Platformo sodelovanja, ki jo vodi Anže Logar, ter stranko SLS pod vodstvom Marka Balažica. Slednji so bili sodelovanju sprva naklonjeni, medtem ko je Logar po zasedanju upravnega odbora platforme, ki se je sestal 7. septembra, sporočil, da se na evropske volitve ne bodo podali. Kasneje je stranko zavrnila tudi SLS, saj so začeli oblikovati svojo listo.[23][24][25][26]

4. septembra je potekala klavzura stranke NSi, na kateri so evidentirali kandidate za volitve. Med njimi sta bila poslanca in nekdanja ministra Janez Cigler Kralj in Jernej Vrtovec, aktualna evroposlanka Ljudmila Novak, pa tudi predsednik stranke Matej Tonin.[27]

Na tradicionalnem zimskem posvetu v začetku januarja 2024 so v stranki razpravljali tudi o evropskih volitvah. Predstavljeni so bili skoraj vsi kandidati, ki bodo nastopili na listi NSi-ja. Kandidirali bodo: Ljudmila Novak, poslanci Jernej Vrtovec, Janez Cigler Kralj in Vida Čadonič Špelič, predsednik stranke Matej Tonin, ki naj bi po poročanju časnika Večer bil tudi nosilec liste, predsednik Kluba županov in svetnikov NSi David Klobasa, predsednica Mlade Slovenije Katja Berk Bevc in občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec.[28][29]

V ponedeljek, 25. marca 2024 je izvršilni odbor NSi potrdil končno listo kandidatov, ki so jo javnosti nato uradno predstavili naslednji dan, 26. marca. Za nosilca liste so določili predsednika stranke Mateja Tonina, Ljudmila Novak pa je zasedla zadnje mesto na listi.[30][31]

  1. Matej Tonin
  2. Katja Berk Bevc
  3. David Klobasa
  4. Mojca Sojar
  5. Mojca Erjavec
  6. Janez Cigler Kralj
  7. Vida Čadonič Špelič
  8. Jernej Vrtovec
  9. Ljudmila Novak.

Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,68 % glasov, s čimer je zasedla 5. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matej Tonin.[32]

Dosedanji predsedniki NSi[uredi | uredi kodo]

# Predsednik Mandat
Začetek Konec
1.
Andrej Bajuk 2000 2008
2.
Ljudmila Novak
2008
31. januar 2018
3.
Matej Tonin
21. april 2018
na položaju

NSi v Vladi Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

8. vlada Republike Slovenije (2004–2008)[uredi | uredi kodo]

8. vlada Republike Slovenije

Nova Slovenija je vstopila v 8. vlado Republike Slovenije, katere predsednik je bil Janez Janša iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še Slovenska ljudska stranka in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Vlada je prisegla 3. decembra 2004, mandat pa redno končala 21. novembra 2008. Stranki so pripadli štirje resorji.[33][34]

Ministri

10. vlada Republike Slovenije (2012–2013)[uredi | uredi kodo]

10. vlada Republike Slovenije

Nova Slovenija je vstopila v 10. vlado Republike Slovenijo, ki je bila po tem, ko predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika Janeza Janše iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še Slovenska ljudska stranka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije ter Državljanska lista Gregorja Viranta. Vlada je prisegla 10. februarja 2012. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani Komisije za preprečevanje korupcije, je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada 20. marca 2013 razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja.

Ministra

14. vlada Republike Slovenije (2020–2022)[uredi | uredi kodo]

Po odstopu predsednika 13. vlade Republike Slovenije Marjana Šarca, je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še Stranka modernega centra in Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala Jožefa Horvata, saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.[35][36]

17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan Mark Boris Andrijanič, ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.[37][38][39]

Po objavi prisluhov, v katerih se je okoljski minister Vizjak v času prve Janševe vlade, takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom Bojanom Petanom pogovarjal o prevzemu Term Čatež. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.[40][41]

Ministri

Državni sekretarji

  • Damijan Jaklin, državni sekretar na ministrstvu za obrambo
  • Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo
  • Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Matej Tonin, predsednik stranke

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

  • Predsednik: Matej Tonin
  • Podpredsedniki: Janez Cigler Kralj, Vida Čadonič Špelič, Maria Ivana Tekavec
  • Vodja poslanske skupine: Janez Cigler Kralj
  • Namestnik vodje poslanske skupine: Aleksander Reberšek
  • Predsednica sveta: Alenka Šverc
  • Predsednik nadzornega odbora: Silvo Sok
  • Predsednik razsodišča: Ignac Polajnar
  • Glavni tajnik: Robert Ilc
  • Mednarodni tajnik: Jakob Bec
  • Izvršilni odbor: 18 članov
  • Nadzorni odbor: 5 članov
  • Razsodišče: 5 članov

Organizacijske oblike[uredi | uredi kodo]

  • Mlada Slovenija (podmladek stranke) – predsednica Katja Berk Bevc,
  • Ženska zveza – predsednica Nadja Ušaj Pregeljc,
  • Zveza seniorjev – predsednik Zdravko Luketič,
  • Delavska zveza – predsednik Janez Cigler Kralj,
  • Gospodarski klub – predsednica Nataša Hudelja,
  • Klub županov in svetnikov – predsednik David Klobasa,
  • Kmečka zveza NSi - predsednik Janez Beja
  • Zelena zveza NSi - predsednik Nejc Vesel

Poslanska skupina[uredi | uredi kodo]

Glej: Poslanska skupina Nove Slovenije

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Mlada Slovenija«. mladaslovenija.si. Pridobljeno 3. februarja 2022.
  2. Nordsieck, Wolfram (2018). »Slovenia«. Parties and Elections in Europe. Pridobljeno 30. avgusta 2018.
  3. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Jungerstam-Mulders2006, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  4. Fink-Hafner, Danica (2010), »Slovenia since 1989«, Central and Southeast European Politics Since 1989, Cambridge University Press, str. 244, ISBN 9781139487504, pridobljeno 9. novembra 2011
  5. »Slovenia - Europe Elects«. europeelects.eu. Pridobljeno 26. julija 2022.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 »Temeljni program«. Nova Slovenija – krščanski demokrati. Pridobljeno 26. maja 2019.
  7. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2014. Pridobljeno 16. januarja 2014.
  8. »NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo«. 24ur.com. 13. april 2019.
  9. »NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti«. Delo. 4. avgust 2015.
  10. (21.9.2008) Andrej Bajuk ponudil odstop. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.
  11. »Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati«. Pridobljeno 14. decembra 2020.
  12. »14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati«. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  13. »Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  14. »Državnozborske volitve v Sloveniji 2008«. Wikipedija, prosta enciklopedija. 12. julij 2016.
  15. RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo
  16. 16,0 16,1 »Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci«. Delo d.d. 21. julij 2014. Pridobljeno 28. julija 2014.
  17. Hojs in Tonin o volilnih izidih, pridobljeno 26. aprila 2022
  18. »Zbirni podatki - Lokalne volitve 2022«. dvk-rs.si. Pridobljeno 27. junija 2024.
  19. »Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004«. Pridobljeno 27. junija 2024. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |langaueg= (pomoč)
  20. »Izidi glasovanja«. Pridobljeno 27. junija 2024. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |langaueg= (pomoč)
  21. »Volitve v Evropski parlament 2014«. www.volitve.gov.si. Pridobljeno 28. maja 2019.
  22. »arhivska kopija«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2019. Pridobljeno 24. maja 2019.
  23. »Tonin k sodelovanju na evropskih volitvah povabil SLS in Logarja«. n1info.si. Pridobljeno 10. septembra 2023.
  24. »Logarjeva Platforma sodelovanja po zasedanju ni razkrila svojih načrtov za jesen«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. septembra 2023.
  25. »Logar ostal zvest SDS-u in zavrnil NSi: Namen platforme Sodelovanja je drugačen«. 24ur.com. Pridobljeno 9. septembra 2023.
  26. »Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. novembra 2023.
  27. »Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. septembra 2023.
  28. »Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. septembra 2023.
  29. »Na listi NSi-ja za evropske volitve tako Matej Tonin kot Ljudmila Novak«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  30. »Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem mestu«. n1info.si. Pridobljeno 26. marca 2024.
  31. »Tonin nosilec liste, Ljudmila Novak na zadnjem mestu«. 24ur.com. Pridobljeno 26. marca 2024.
  32. »Izidi glasovanja«. volitve.dvk-rs.si. Pridobljeno 27. junija 2024.
  33. »8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 21. maja 2020.
  34. »Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati«. Pridobljeno 21. maja 2020.
  35. »Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. maja 2021.
  36. »Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča«. siol.net. Pridobljeno 4. maja 2021.
  37. »Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 20. julija 2021.
  38. »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 20. julija 2021.
  39. »Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič«. www.vecer.com. 16. julij 2021. Pridobljeno 20. julija 2021.
  40. »Tonin: Vizjaku in Janši sem povedal, da Vizjak nima več podpore NSi-ja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  41. »Tonin: Minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi«. siol.net. Pridobljeno 11. novembra 2021.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]