8. državni zbor Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
8. državni zbor Republike Slovenije
Coat of arms or logo
Mandat
Vodstvo
PredsednikIgor Zorčič, SD
PodpredsednikiJože Tanko, SDS

Tina Heferle, LMŠ

Branko Simonovič, DeSUS
Mandati
Št. sedežev90
National_Assembly_SLO,_June_2018_elections.svg
Stranke
  •      SDS (26)
  •      LMŠ (14)
  •      SD (12)
  •      SMC (8)
  •      Levica (8)
  •      NSi (7)
  •      SAB (5)
  •      DeSUS (6)
  •      SNS (3)
  •      Italijanska in madžarska narodna skupnost (2)
Volitve
Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.
3. junij 2018
Parlament
Stavba Državnega zbora Republike Slovenije
Spletna stran
http://www.dz-rs.si/

8. državni zbor Republike Slovenije je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdal predsednik republike Borut Pahor, na podlagi volitev v Državni zbor, ki so potekale 3. junija 2018.

Odmevni dogodki[uredi | uredi kodo]

  • 22. junij 2018: prva seja (sklicana s strani predsednika republike); Matej Tonin je izvoljen za predsednika Državnega zbora
  • 23. avgust 2018: za predsednika Državnega zbora je izvoljen Dejan Židan.
  • 3. marec 2020: predsednik Državnega zbora Dejan Židan je po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja odstopil.
  • 5. marec 2020: za predsednika Državnega zbora je izvoljen Igor Zorčič.

Politične stranke[uredi | uredi kodo]

Stranka Predsednik Sedeži
Ob volitvah Trenutno
SDS Slovenska demokratska stranka Janez Janša
predsednik vlade
25 / 90
26 / 90
LMŠ Lista Marjana Šarca Marjan Šarec
poslanec
13 / 90
14 / 90
SD Socialni demokrati Dejan Židan
poslanec, nekdanji predsednik Državnega zbora
10 / 90
12 / 90
SMC Stranka modernega centra Zdravko Počivalšek
minister za gospodarstvo
10 / 90
8 / 90
Levica Levica Luka Mesec
poslanec
9 / 90
8 / 90
NSi Nova Slovenija - Krščanski demokrati Matej Tonin
minister za obrambo, nekdanji predsednik Državnega zbora
7 / 90
7 / 90
SAB Stranka Alenke Bratušek Alenka Bratušek
nekdanja predsednica vlade
5 / 90
5 / 90
DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Aleksandra Pivec
ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
5 / 90
5 / 90
SNS Slovenska nacionalna stranka Zmago Jelinčič Plemeniti
poslanec
4 / 90
3 / 90

Vodstvo[uredi | uredi kodo]

Predsedniki v 8. sklicu Državnega zbora
Matej Tonin
nekdanji predsednik DZ (2020)
Matej Tonin (NSi)
Dejan Židan
nekdanji predsednik DZ (2018 - 2020)
Dejan Židan (SD)
Igor Zorčič
aktualni predsednik DZ (2020)
Igor Zorčič (SMC)
Funkcija Poslanec
Predsednik Matej Tonin (NSi), 22. junij 2018 – 23. avgust 2018
Tina Heferle (LMŠ), 23. avgust 2018
Dejan Židan (SD), 23. avgust 2018 - 3. marec 2020
Branko Simonovič (DeSUS), 3. marec 2020 - 5. marec 2020
Igor Zorčič (SMC), 5. marec - danes
Podpredsednik Jože Tanko (SDS)
Branko Simonovič (DeSUS)
Tina Heferle (LMŠ)

Vodstvo poslanskih skupin[uredi | uredi kodo]

Poslanska skupina Vodja Namestnik vodje[a] Sekretar
PS SDS Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke Danijel Krivec Alenka Jeraj

Tomaž Lisec

Maja Prezelj
PS LMŠ Poslanska skupina Liste Marjana Šarca Brane Golubović Jerca Korče Bojana Bavec
PS SD Poslanska skupina Socialnih demokratov Matjaž Han Bojana Muršič Miroslav Pretnar
PS SMC Poslanska skupina Stranke modernega centra Janja Sluga Gregor Perič Monika Šuligoj
PS Levica Poslanska skupina Levice Matej Tašner Vatovec Nataša Sukič Matej Kolenc
PS NSi Poslanska skupina Nove Slovenije - Krščanskih demokratov Jožef Horvat Aleksander Reberšek Terezija Trupi
PS SAB Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek Maša Kociper Andrej Rajh Jernej Pavlič
PS DeSUS Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije Franc Jurša Jurij Lep Ksenija Vencelj
PS SNS Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti Dušan Šiško Rok Dolenc
PS IMNS Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža Ferenc Horváth Petra Jamnik
  1. Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika

Poslanci[uredi | uredi kodo]

Sedežni red[uredi | uredi kodo]

Sedežni red - 8. DZ.png

Spremembe med poslanci[uredi | uredi kodo]

Delovna telesa[uredi | uredi kodo]

Odbori[uredi | uredi kodo]

Pododbori[uredi | uredi kodo]

Stalne komisije[uredi | uredi kodo]

Ostala delovna telesa[uredi | uredi kodo]

Delegacije[uredi | uredi kodo]

Skupine prijateljstev[uredi | uredi kodo]

  • Skupina prijateljstva z Republiko Avstrijo
  • Skupina prijateljstva z Bosno in Hercegovino
  • Skupina prijateljstva s Francosko republiko
  • Skupina prijateljstva z Republiko Hrvaško
  • Skupina prijateljstva z Irsko
  • Skupina prijateljstva z Italijansko republiko
  • Skupina prijateljstva z Državo Izrael
  • Skupina prijateljstva z Ljudsko republiko Kitajsko
  • Skupina prijateljstva z Madžarsko
  • Skupina prijateljstva z Republiko Severno Makedonijo
  • Skupina prijateljstva z Zvezno republiko Nemčijo
  • Skupina prijateljstva s Palestino
  • Skupina prijateljstva s Portugalsko republiko
  • Skupina prijateljstva z Rusko federacijo
  • Skupina prijateljstva z Republiko Srbijo
  • Skupina prijateljstva z Združenimi Državami Amerike
  • Skupina prijateljstva s Češko republiko
  • Skupina prijateljstva s Črno goro
  • Skupina prijateljstva s Kraljevino Dansko
  • Skupina prijateljstva z Republiko Finsko
  • Skupina prijateljstva z Republiko Indijo
  • Skupina prijateljstva z Japonsko
  • Skupina prijateljstva z Republiko Korejo
  • Skupina prijateljstva s Kraljevino Norveško
  • Skupina prijateljstva z Republiko Poljsko
  • Skupina prijateljstva s Slovaško republiko
  • Skupina prijateljstva s Kraljevino Španijo
  • Skupina prijateljstva s Kraljevino Švedsko
  • Skupina prijateljstva z Republiko Turčijo
  • Skupina prijateljstva z Ukrajino
  • Skupina prijateljstva z Argentinsko republiko
  • Skupina prijateljstva z Avstralijo
  • Skupina prijateljstva z Republiko Azerbajdžan
  • Skupina prijateljstva s Kraljevino Belgijo
  • Skupina prijateljstva z Republiko Islandijo
  • Skupina prijateljstva z Velikim vojvodstvom Luksemburg
  • Skupina prijateljstva s Kraljevino Nizozemsko
  • Skupina prijateljstva z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske
  • Skupina prijateljstva z Republiko Estonijo
  • Skupina prijateljstva s Kanado
  • Skupina prijateljstva z Republiko Kazahstan
  • Skupina prijateljstva z Republiko Kosovo
  • Skupina prijateljstva z Romunijo
  • Skupina prijateljstva s Federativno republiko Brazilijo
  • Skupina prijateljstva z Republiko Ciper
  • Skupina prijateljstva z Arabsko republiko Egipt
  • Skupina prijateljstva s Švicarsko konfederacijo
  • Skupina prijateljstva z Republiko Albanijo
  • Skupina prijateljstva s Helensko republiko
  • Skupina prijateljstva z Gruzijo
  • Skupina prijateljstva z Republiko Latvijo
  • Skupina prijateljstva z Republiko Litvo
  • Skupina prijateljstva z Republiko Malto
  • Skupina prijateljstva z Republiko Bolgarijo

Preiskovalne komisije[uredi | uredi kodo]

Seje[uredi | uredi kodo]

Seje zbora[uredi | uredi kodo]

Seje delovnih teles[uredi | uredi kodo]

Imenovanja in volitve[uredi | uredi kodo]

Državni zbor voli in imenuje:

  • predsednika in podpredsednike državnega zbora,
  • predsednika vlade in ministre,
  • ustavne sodnike,
  • varuha človekovih pravic,
  • sodnike rednih sodišč,
  • generalnega sekretarja državnega zbora,
  • 5 članov Sodnega sveta,
  • guvernerja Banke Slovenije in
  • člane Računskega sodišča.

Volitve predsednika Državnega zbora[uredi | uredi kodo]

Datum Predlagatelj Funkcija Kandidat Glasovali ZA PROTI Neveljavni/Vzdržani Opombe
22. junij 2018 50 poslancev, prvopodpisani Marjan Šarec Predsednik DZ Matej Tonin 89 80 9 1 tajno glasovanje
Datum Predlagatelj Funkcija Kandidat Glasovali ZA PROTI Neveljavni/Vzdržani Opombe
5. marec 2020 48 poslancev, prvopodpisana Janja Sluga Predsednik DZ Igor Zorčič 89 48 29 11 tajno glasovanje

Interpelacije, zaupnice in obtožbe pred Ustavnim sodiščem[uredi | uredi kodo]

Interpelacije[uredi | uredi kodo]

V skladu z 118. členom Ustave lahko 10 poslancev vloži interpelacijo o delu ministra ali celotne vlade.

Zaupnice[uredi | uredi kodo]

Predsednik vlade lahko na podlagi 117. člena Ustave zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če zaupnica vladi ni izglasovana mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade, v nasprotnem primeru predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve.

V skladu s 116. členom Ustave lahko 10 poslancev predlaga konstruktivno nezaupnico vladi ter istočasno predlaga kandidata za novega predsednika vlade.

Obtožbe pred Ustavnim sodiščem[uredi | uredi kodo]

Na podlagi 109. in 119. člena Ustave lahko Državni zbor obtoži predsednika republike, predsednika vlade ali ministre pred Ustavnim sodiščem zaradi kršenja Ustave ali hujših kršitev zakonov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Poslanec LMŠ odstopil, ker je ukradel sendvič #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-05-02.
  2. "Namesto Brgleza in Novakove v DZ Dušan Verbič in Tadeja Šuštar". siol.net. Pridobljeno dne 2020-05-02.
  3. "Poslanka Lidija Ivanuša o prestopu v SDS: Moje vrednote so postale nezdružljive s stališči vodstva stranke SNS". Nova24TV.si. 20. december 2019.
  4. "Šest nadomestnih poslancev, Kociprova in Möderndorfer postajata prava". Spletni časopis. 2020-03-17. Pridobljeno dne 2020-05-02.
  5. "Franc Trček v poslansko skupino SD-ja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-02.
  6. www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/slovenija/moederndorfer-zapustil-poslansko-skupino-smc-ja-in-se-pridruzil-lms-jevi/523933. Pridobljeno dne 2020-05-15. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  7. "Gregor Židan se je pridružil poslancem SD. Počivalšek: Židan dan se utegne kmalu končati. #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-05-18.