8. državni zbor Republike Slovenije
| 8. državni zbor Republike Slovenije | |
|---|---|
 | |
| Mandat | |
| Vodstvo | |
| Predsednik | Igor Zorčič, SMC |
| Podpredsedniki | Jože Tanko, SDS
Tina Heferle, LMŠ Branko Simonovič, DeSUS |
| Mandati | |
| Št. sedežev | 90 |
 | |
| Stranke | SDS: 26 NSi: 7 SMC: 5 SNS: 3 DeSUS: 4 Manjšinska poslanca: 2 Poslanska skupina nepovezanih poslancev: 4 SAB: 5 LMŠ: 14 SD: 12 Levica: 8
|
| Volitve | |
| Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %. | |
| 3. junij 2018 | |
| Parlament | |
| Stavba Državnega zbora Republike Slovenije | |
| Spletna stran | |
| http://www.dz-rs.si/ | |
8. državni zbor Republike Slovenije je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdal predsednik republike Borut Pahor, na podlagi volitev v Državni zbor, ki so potekale 3. junija 2018. Ustanovna seja je potekala 22. junija 2018. Skozi mandat so državni zbor vodili trije predsedniki: sprva Matej Tonin, nato Dejan Židan in na koncu Igor Zorčič. V času sklica sta delovali dve vladi; vlada pod vodstvom Marjana Šarca (2018–2022) in vlada pod vodstvom Janeza Janše (2020–2022).
8. sklic državnega zbora je mandat končal v rednem roku. Po rednih državnozborskih volitvah leta 2022 ga je nasledil 9. sklic, ki je bil konstituiran 13. maja 2022.[1]
Odmevni dogodki[uredi | uredi kodo]
- 22. junij 2018: prva seja (sklicana s strani predsednika republike); Matej Tonin je izvoljen za predsednika Državnega zbora
- 23. avgust 2018: za predsednika Državnega zbora je izvoljen Dejan Židan.
- 3. marec 2020: predsednik Državnega zbora Dejan Židan je po izvolitvi Janeza Janše za mandatarja odstopil.
- 5. marec 2020: za predsednika Državnega zbora je izvoljen Igor Zorčič.
Politične stranke[uredi | uredi kodo]
| Stranka | Predsednik | Sedeži | |||
|---|---|---|---|---|---|
| Ob volitvah | Ob koncu mandata | ||||
| SDS | Slovenska demokratska stranka | Janez Janša predsednik vlade |
25 / 90
|
26 / 90
| |
| LMŠ | Lista Marjana Šarca | Marjan Šarec poslanec |
13 / 90
|
14 / 90
| |
| SD | Socialni demokrati | Tanja Fajon evropska poslanka |
10 / 90
|
13 / 90
| |
| Levica | Luka Mesec poslanec |
9 / 90
|
8 / 90
| ||
| NSi | Nova Slovenija - Krščanski demokrati | Matej Tonin minister za obrambo, nekdanji predsednik Državnega zbora |
7 / 90
|
7 / 90
| |
| SAB | Stranka Alenke Bratušek | Alenka Bratušek nekdanja predsednica vlade |
5 / 90
|
6 / 90
| |
| Konkretno | Zdravko Počivalšek minister za gospodarski razvoj in tehnologijo |
10 / 90
|
4 / 90
| ||
| DeSUS | Demokratična stranka upokojencev Slovenije | Ljubo Jasnič član stranke DeSUS |
5 / 90
|
4 / 90
| |
| SNS | Slovenska nacionalna stranka | Zmago Jelinčič Plemeniti poslanec |
4 / 90
|
3 / 90
| |
| Nepovezani poslanci | |||||
| PSNP | Poslanska skupina nepovezanih poslancev | Janja Sluga vodja poslanske skupine |
0 / 90
|
3 / 90
| |
Vodstvo[uredi | uredi kodo]
Predsedniki v 8. sklicu Državnega zbora
.jpg)
prvi predsednik DZ (2018)
Matej Tonin (NSi)
Matej Tonin (NSi)
drugi predsednik DZ (2018-2020)
Dejan Židan (SD)
Dejan Židan (SD)
.jpg)
tretji predsednik DZ (2020-2022)
Igor Zorčič (SMC)
Igor Zorčič (SMC)
| Funkcija | Poslanec |
|---|---|
| Predsednik | Matej Tonin (NSi), 22. junij 2018 – 23. avgust 2018 |
| v. d. Tina Heferle (LMŠ), 23. avgust 2018 | |
| Dejan Židan (SD), 23. avgust 2018 - 3. marec 2020 | |
| v. d. Branko Simonovič (DeSUS), 3. marec 2020 - 5. marec 2020 | |
| Igor Zorčič (SMC), 5. marec 2020 - 13. maj 2022 | |
| Podpredsednik | Jože Tanko (SDS) |
| Branko Simonovič (DeSUS) | |
| Tina Heferle (LMŠ) | |
Vodstvo poslanskih skupin[uredi | uredi kodo]
- ↑ Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika
Poslanci[uredi | uredi kodo]
Sedežni red[uredi | uredi kodo]
Spremembe med poslanci[uredi | uredi kodo]
- 24. avgusta 2018 je poslanec Stranke modernega centra Milan Brglez prestopil v poslansko skupino SD. S tem je SMC imela le 9 poslancev, SD pa 11.
- 14. februarja 2019 je z mesta poslanca odstopil Darij Krajčič, poslanec LMŠ. Odstopu je botrovala afera s krajo sendviča v trgovini blizu DZ. Na poslanskem mestu ga je zamenjal Nik Prebil.[2]
- Po izvolitvi Milana Brgleza na mesto evropskega poslanca, je Stranki modernega centra znova pripadel poslanski mandat v Državnem zboru RS. Zasedel ga je Dušan Verbič.[3] SMC in SD sta imeli znova vsaka po 10 poslancev.
- V Evropski parlament je bila prav tako izvoljena Ljudmila Novak, ki jo je v vrstah NSi zamenjala Tadeja Šuštar.
- 20. decembra 2019 je poslanka SNS Lidija Ivanuša prestopila v SDS. Iz poslanske skupine SNS je izstopila dan po glasovanju o ministrici za kohezijo Angeliki Mlinar in nestrinjanju z ravnanjem stranke SNS. [4] Slednja je po novem imela 3, SDS pa 26 poslancev.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat prenehal tedanjemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu iz vrst LMŠ. S povratkom v poslanske klopi je izrinil nadomestno poslanko Karlo Urh.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat prenehal ministru za javno upravo Rudiju Medvedu iz vrst LMŠ. S povratkom v poslanske klopi je izrinil nadomestno poslanko Nino Maurovič.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat prenehal ministru za zunanje zadeve Miru Cerarju iz vrst SMC. Čeprav bi se lahko vrnil v poslanske klopi, je mandat vrnil, nadomestil ga je Jani Möderndorfer, dotedanji nadomestni poslanec.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat prenehal ministru za brez listnice, pristojnemu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Petru Jožefu Česniku iz vrst Stranke Alenke Bratušek. Čeprav bi se lahko vrnil v poslanske klopi, je mandat vrnil, nadomestila ga je Maša Kociper, dotedanja nadomestna poslanka.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat predsednika vlade nastopil Janez Ivan Janša iz vrst SDS, na poslanskem mestu ga je zamenjal Janez Moškrič.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat ministra za zunanje zadeve nastopil Anže Logar iz vrst SDS, na poslanskem mestu ga je zamenjal Leon Merjasec.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat ministra za finance nastopil Andrej Šircelj iz vrst SDS, na poslanskem mestu ga je zamenjala Mojca Škrinjar.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat ministra brez listnice, pristojnega za kohezijo nastopil Zvone Černač iz vrst SDS, na poslanskem mestu ga je zamenjala Elena Zavadlav Ušaj.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat ministra za obrambo nastopil Matej Tonin iz vrst NSi, na poslanskem mestu ga je zamenjal Mihael Prevc.
- Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat ministra za infrastrukturo nastopil Jernej Vrtovec iz vrst NSi, na poslanskem mestu ga je zamenjal Andrej Černigoj.
- Po tem, ko je predsednik vlade na mesto sekretarja v vladi imenoval poslanca Žana Mahniča iz vrst SDS, je njegovo mesto zasedel Jure Ferjan.[5]
- Po tem, ko je bila na mesto državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade imenovana poslanka Jelka Godec iz vrst SDS, jo je na poslanskem mestu zasedel Ljubo Žnidar.
- 23. marca 2020 se je poslanec Franc Trček po tem, ko je izstopil iz stranke Levica, pridružil poslanski skupini SD, ki je po novem imela 11 poslancev.[6]
- 15. maja 2020 je iz poslanske skupine Stranke modernega centra v poslansko skupino LMŠ prestopil Jani Möderndorfer. LMŠ je tako tvorila poslansko skupino s 14 poslanci, SMC pa jih je imela po novem 9.[7]
- 18. maja 2020 je iz poslanske skupine Stranke modernega centra v poslansko skupino Socialnih demokratov prestopil poslanec Gregor Židan, ki je na poslanskem mestu nadomeščal Zdravka Počivalška. Poslanska skupina SD je po novem štela 12 poslancev, SMC pa 8.[8]
- 26. marca 2021 so poslanci Janja Sluga, Igor Zorčič, Branislav Rajić iz poslanske skupine Stranke modernega centra in poslanec Jurij Lep iz Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije ustanovili Poslansko skupino nepovezanih poslancev.[9]
- 10. novembra 2021 z mesta (nadomestnega) poslanca odstopi član SDS Ljubo Žnidar. Na njegovo mesto je imenovana Karmen Kozmus Ferjan.[10] S tem je državni zbor prvič v svoji zgodovini dobil poslanski zakonski par; Kozmus Ferjanova je namreč soproga poslanca Jureta Ferjana.
- 14. decembra 2021 je iz poslanske skupine Konkretno izstopila Mateja Udovč in se pridružila stranki Naša dežela. V parlamentu deluje kot nepovezana poslanka.[11]
- 16. decembra 2021 je iz poslanske skupine nepovezanih poslancev v poslansko skupino Stranke Alenke Bratušek prestopil Branislav Rajić.[12][13]
- 12. januarja 2022 je Željko Cigler prestopil iz poslanske skupine Levica v poslansko skupino Socialnih demokratov.[14]
- 31. januarja 2022 je Branko Simonovič izstopil iz stranke DeSUS, a ostal v njihovi poslanski skupini.[15] Na volitvah bo kandidiral pri stranki Naša dežela.[16]
Spremembe med poslanskimi skupinami[uredi | uredi kodo]
- Leta 2022 se je Poslanska skupina Stranke modernega centra preimenovala v Poslansko skupino Konkretno.
Delovna telesa[uredi | uredi kodo]
Odbori[uredi | uredi kodo]
- Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide
- Odbor za finance
- Odbor za gospodarstvo
- Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor
- Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino
- Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Odbor za kulturo
- Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo
- Odbor za obrambo
- Odbor za pravosodje
- Odbor za zadeve Evropske unije
- Odbor za zdravstvo
- Odbor za zunanjo politiko
Pododbori[uredi | uredi kodo]
Stalne komisije[uredi | uredi kodo]
- Komisija za nadzor javnih financ
- Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb
- Komisija za narodni skupnosti
- Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
- Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti
Ostala delovna telesa[uredi | uredi kodo]
Delegacije[uredi | uredi kodo]
- Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope
- Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini NATO
- Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi
- Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni dimenziji Srednjeevropske pobude
- Delegacija Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje
Skupine prijateljstev[uredi | uredi kodo]
- Skupina prijateljstva z Republiko Avstrijo
- Skupina prijateljstva z Bosno in Hercegovino
- Skupina prijateljstva s Francosko republiko
- Skupina prijateljstva z Republiko Hrvaško
- Skupina prijateljstva z Irsko
- Skupina prijateljstva z Italijansko republiko
- Skupina prijateljstva z Državo Izrael
- Skupina prijateljstva z Ljudsko republiko Kitajsko
- Skupina prijateljstva z Madžarsko
- Skupina prijateljstva z Republiko Severno Makedonijo
- Skupina prijateljstva z Zvezno republiko Nemčijo
- Skupina prijateljstva s Palestino
- Skupina prijateljstva s Portugalsko republiko
- Skupina prijateljstva z Rusko federacijo
- Skupina prijateljstva z Republiko Srbijo
- Skupina prijateljstva z Združenimi Državami Amerike
- Skupina prijateljstva s Češko republiko
- Skupina prijateljstva s Črno goro
- Skupina prijateljstva s Kraljevino Dansko
- Skupina prijateljstva z Republiko Finsko
- Skupina prijateljstva z Republiko Indijo
- Skupina prijateljstva z Japonsko
- Skupina prijateljstva z Republiko Korejo
- Skupina prijateljstva s Kraljevino Norveško
- Skupina prijateljstva z Republiko Poljsko
- Skupina prijateljstva s Slovaško republiko
- Skupina prijateljstva s Kraljevino Španijo
- Skupina prijateljstva s Kraljevino Švedsko
- Skupina prijateljstva z Republiko Turčijo
- Skupina prijateljstva z Ukrajino
- Skupina prijateljstva z Argentinsko republiko
- Skupina prijateljstva z Avstralijo
- Skupina prijateljstva z Republiko Azerbajdžan
- Skupina prijateljstva s Kraljevino Belgijo
- Skupina prijateljstva z Republiko Islandijo
- Skupina prijateljstva z Velikim vojvodstvom Luksemburg
- Skupina prijateljstva s Kraljevino Nizozemsko
- Skupina prijateljstva z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske
- Skupina prijateljstva z Republiko Estonijo
- Skupina prijateljstva s Kanado
- Skupina prijateljstva z Republiko Kazahstan
- Skupina prijateljstva z Republiko Kosovo
- Skupina prijateljstva z Romunijo
- Skupina prijateljstva s Federativno republiko Brazilijo
- Skupina prijateljstva z Republiko Ciper
- Skupina prijateljstva z Arabsko republiko Egipt
- Skupina prijateljstva s Švicarsko konfederacijo
- Skupina prijateljstva z Republiko Albanijo
- Skupina prijateljstva s Helensko republiko
- Skupina prijateljstva z Gruzijo
- Skupina prijateljstva z Republiko Latvijo
- Skupina prijateljstva z Republiko Litvo
- Skupina prijateljstva z Republiko Malto
- Skupina prijateljstva z Republiko Bolgarijo
Preiskovalne komisije[uredi | uredi kodo]
- Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM d.d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018
- Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom
- Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB
- Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi
- Preiskovalna komisija o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni COVID-19 od 1. 2. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave
Seje[uredi | uredi kodo]
Seje zbora[uredi | uredi kodo]
Seje delovnih teles[uredi | uredi kodo]
Imenovanja in volitve[uredi | uredi kodo]
Državni zbor voli in imenuje:
- predsednika in podpredsednike državnega zbora,
- predsednika vlade in ministre,
- ustavne sodnike,
- varuha človekovih pravic,
- sodnike rednih sodišč,
- generalnega sekretarja državnega zbora,
- 5 članov Sodnega sveta,
- guvernerja Banke Slovenije in
- člane Računskega sodišča.
Volitve predsednika Državnega zbora[uredi | uredi kodo]
| Datum | Predlagatelj | Funkcija | Kandidat | Glasovali | ZA | PROTI | Neveljavni/Vzdržani | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 22. junij 2018 | 50 poslancev, prvopodpisani Marjan Šarec | Predsednik DZ | Matej Tonin | 89 | 80 | 9 | 1 | tajno glasovanje |
| Datum | Predlagatelj | Funkcija | Kandidat | Glasovali | ZA | PROTI | Neveljavni/Vzdržani | Opombe |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 5. marec 2020 | 48 poslancev, prvopodpisana Janja Sluga | Predsednik DZ | Igor Zorčič | 89 | 48 | 29 | 11 | tajno glasovanje |
Interpelacije, zaupnice in obtožbe pred Ustavnim sodiščem[uredi | uredi kodo]
Interpelacije[uredi | uredi kodo]
V skladu z 118. členom Ustave lahko 10 poslancev vloži interpelacijo o delu ministra ali celotne vlade.
Zaupnice[uredi | uredi kodo]
Predsednik vlade lahko na podlagi 117. člena Ustave zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če zaupnica vladi ni izglasovana mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade, v nasprotnem primeru predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve.
V skladu s 116. členom Ustave lahko 10 poslancev predlaga konstruktivno nezaupnico vladi ter istočasno predlaga kandidata za novega predsednika vlade.
Obtožbe pred Ustavnim sodiščem[uredi | uredi kodo]
Na podlagi 109. in 119. člena Ustave lahko Državni zbor obtoži predsednika republike, predsednika vlade ali ministre pred Ustavnim sodiščem zaradi kršenja Ustave ali hujših kršitev zakonov.
Uvedba glasovanja na daljavo[uredi | uredi kodo]
8. državni zbor Republike Slovenije je deloval v času epidemije koronavirusa. Vodstvo državnega zbora je zato sprejelo številne ukrepe, med njim večje razmike med poslanci v dvorani, seje odborov so prestavili v večje dvorane. 27. oktobra 2020 je Kolegij predsednika državnega zbora sprejel Sklep o obstoju izrednih okoliščin, s čimer so omogočili sodelovanje in glasovanje poslancev na daljavo, njihovi nastopi so časovno sinhronizirani s časi v dvorani.[17] Prva takšna seja je potekala 2. novembra 2020.[18][17]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-05-13.
- ↑ "Poslanec LMŠ odstopil, ker je ukradel sendvič #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-05-02.
- ↑ "Namesto Brgleza in Novakove v DZ Dušan Verbič in Tadeja Šuštar". siol.net. Pridobljeno dne 2020-05-02.
- ↑ "Poslanka Lidija Ivanuša o prestopu v SDS: Moje vrednote so postale nezdružljive s stališči vodstva stranke SNS". Nova24TV.si. 20. december 2019.
- ↑ "Šest nadomestnih poslancev, Kociprova in Möderndorfer postajata prava". Spletni časopis. 2020-03-17. Pridobljeno dne 2020-05-02.
- ↑ "Franc Trček v poslansko skupino SD-ja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-02.
- ↑ "Möderndorfer zapustil poslansko skupino SMC-ja in se pridružil LMŠ-jevi". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-05-15.
- ↑ "Gregor Židan se je pridružil poslancem SD. Počivalšek: Židan dan se utegne kmalu končati. #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-05-18.
- ↑ "Zorčič, Sluga, Rajić in Lep ustanavljajo svojo skupino, koalicija išče novega predsednika DZ-ja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-03-26.
- ↑ "Odstopil poslanec SDS Žnidar. V tej funkciji se "ne vidi več"". N1. 2021-11-10. Pridobljeno dne 2021-11-21.
- ↑ "Poslanka SMC Mateja Udovč prestopa v Našo deželo". delo.si. Pridobljeno dne 2022-04-02.
- ↑ "V SAB prestopil nepovezani poslanec Branislav Rajić". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-12-16.
- ↑ "STA: Poslanska skupina SAB dobiva novega člana". www.sta.si. Pridobljeno dne 2021-12-16.
- ↑ "STA: Željko Cigler iz poslanske skupine Levice prestopil v SD". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-01-12.
- ↑ "Branko Simonovič izstopil iz DeSUS-a". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-04-02.
- ↑ "NAŠA DEŽELA: kandidati za poslance in poslanke (seznam)". n1info.si. Pridobljeno dne 2022-04-02.
- ↑ 17,0 17,1 "Seje DZ-ja na daljavo le za nujna vprašanja, tajno glasovanje ni mogoče". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-12-02.
- ↑ "Prva seja Državnega zbora na daljavo". Državni zbor Republike Slovenije. Državni zbor Republike Slovenije. 2020-11-01. Pridobljeno dne 2020-12-02.