13. vlada Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
13. Vlada Republike Slovenije
13. vlada Republike Slovenije.jpg
skupinska fotografija (2018)
Vlada
PredsednikMarjan Šarec
KoalicijaLista Marjana Šarca (LMŠ)
Socialni demokrati (SD) Stranka modernega centra (SMC)
Stranka Alenke Bratušek (SAB) Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Vlada13. vlada Republike Slovenije
Ustanovitev13. september 2018
VolitveDržavnozborske volitve v Sloveniji 2018
Ministri
Zunanje zadeve Miro Cerar Zdravje Samo Fakin
Notranje zadeve Boštjan Poklukar Izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo
Obramba Karel Erjavec Infrastruktura Alenka Bratušek
Finance Andrej Bertoncelj Kultura Dejan Prešiček
Gospodarski razvoj in tehnologija Zdravko Počivalšek Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana Aleksandra Pivec
Pravosodje Andreja Katič Okolje in prostor Jure Leben
Javna uprava Rudi Medved Področje razvoja, strateški projekti in kohezija Marko Bandelli
Delo, družina, socialne zadeve in enake možnosti Ksenja Klampfer Slovenci po svetu Peter Jožef Česnik
Pretekle Vlade Republike Slovenije
Zadnja: 12. vlada Republike Slovenije (2014-2018)

13. Vlada Republike Slovenije je vlada Republike Slovenije, ki jo je po tem, ko zmagovalec volitev Janez Janša (SDS) mandata za sestavo vlade ni sprejel, sestavil mandatar Marjan Šarec. Gre za prvo manjšinsko vlado v zgodovini Slovenije.

Vlado sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in projektna partnerka Levica. V parlamentu je bila potrjena 13. septembra 2018 s 55 glasovi[1], kar pomeni, da je en glas podpore oddal tudi eden od poslancev opozicije.

Položaji v vladi[uredi | uredi kodo]

Služba Položaj Ime Slika Stranka Državni sektretarji
Vlada Republike Slovenije Predsednik vlade Marjan Šarec Marjan Šarec-za splet.jpg LMŠ
  • Anja Kopač
  • Igor Mally
  • Uroš Prikl
  • Vojmir Urlep
  • Damir Črnčec
  • Franc Vesel
  • Tadeja Forštner Perklič
Ministrstvo za zunanje zadeve Minister, podpredsednik vlade Miro Cerar Miro Cerar-za splet.jpg SMC
  • Simona Leskovar
  • Dobran Božič
Ministrstvo za javno upravo Minister Rudi Medved Rudi Medved-za splet.jpg LMŠ
  • Leon Behin
  • Mojca Ramšak Pešec
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrica Aleksandra Pivec Aleksandra Pivec-za splet.jpg DeSUS
  • Tanja Strniša
  • Jože Podgoršek
Ministrstvo za finance Minister Andrej Bertoncelj Andrej Bertoncelj-za splet.jpg LMŠ
  • Natalija Kovač Jereb
  • Metod Dragonja
  • Saša Jazbec
  • Alojz Stana
Ministrstvo za notranje zadeve Minister Boštjan Poklukar Boštjan Poklukar-za splet.jpg LMŠ
  • Melita Šinkovec
  • Sandi Čurin
Ministrstvo za pravosodje Ministrica Andreja Katič Andreja Katič-za splet.jpg SD
  • Dominika Švarc Pipan
  • Gregor Strojin
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrica Ksenija Klampfer Ksenija Klampfer-za splet.jpg SMC
  • Breda Božnik
  • Tilen Božič
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Minister Zdravko Počivalšek Zdravko Počivalšek-za splet.jpg SMC
  • Aleš Cantarutti
  • Eva Štravs Podlogar
Ministrstvo za infrastrukturo Ministrica in podpredsednica vlade Alenka Bratušek Alenka Bratušek-za splet.jpg SAB
  • Bojan Kumer
  • Nina Mauhler
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Minister in podpredsednik vlade Jernej Pikalo Jernej Pikalo-za splet.jpg SD
  • Martina Vuk
  • Jernej Štromajer
Ministrstvo za kulturo Minister Zoran Poznič
Zoran Poznič.jpg
SD
  • Petra Culetto
  • Tanja Kerševan Smokvina
Ministrstvo za okolje in prostor Minister Simon Zajc
Simon Zajc (Slovenia), Skopje, 1 October 2016 (29414272634) (cropped).jpg
SMC
  • Aleš Prijon
  • Marko Maver
Ministrstvo za zdravje Minister Aleš Šabeder
Upload free image notext.svg
LMŠ
  • Tomaž Pliberšek
  • Simona Repar Bornšek
Ministrstvo za obrambo Minister in podpredsednik vlade Karl Erjavec Karl Erjavec-za splet.jpg DeSUS
  • Miloš Bizjak
  • Klemen Grošelj
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu Peter Jožef Česnik Peter Jožef Česnik-za splet.jpg SAB
  • Olga Belec
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič
Iztok Purič.jpg
SAB
  • Nevenka Ribič

Kabinet predsednika vlade[uredi | uredi kodo]

Vodja kabineta Državni sekretarji
Upload free image notext.svg
Anja Kopač Mrak 2014.jpg
Upload free image notext.svg
Upload free image notext.svg
Damir Črnčec (1).jpg
UrosPrikl.jpg
Upload free image notext.svg
Upload free image notext.svg
Janja Zorman Macura Anja Kopač Igor Mally Vojmir Urlep Damir Črnčec Uroš Prikl Franc Vesel Tadeja Forštner Perklič

Nekdanji ministri[uredi | uredi kodo]

Ime

Slika

Naziv

Ministrstvo

Odhod

Razlog

Marko Bandelli,

Stranka Alenke Bratušek

Marko Bandelli-za splet.jpg Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Odstopil, 13. november 2018. 12. novembra 2018 je predsednik vlade Marjan Šarec zaradi neprimernega komuniciranja preko družabnih omrežij, zlorabe prižiga modrih luči na avtocesti v službenem avtomobilu in grožnji županskemu kandidatu Občine Komen Bandellija pozval k odstopu, sicer bi njegovo razrešitev predlagal Državnemu zboru. Z odstopom so se strinjale tudi nekatere koalicijske stranke in opozicija.

Bandelli je odstopil sam, v torek 13. novembra 2018.

Dejan Prešiček,

SD - Socialni demokrati

Dejan Prešiček-za splet.jpg Minister za kulturo Ministrstvo za kulturo Predsednik vlade sprejel odstop 28. januarja 2019. Po samomoru enega od zaposlenih na Ministrstvu za kulturo so mediji začeli poročati o slabih odnosih na ministrstvu ter Prašičkovi odgovornosti pri smrti zaposlenega, ki je bil v začetku tudi ministrov voznik. Nadaljnje izjave odkritih in anonimnih zaposlenih na kulturnem ministrstvu so ministra Prešička obtoževale mobinga nad zaposlenimi; slednji naj bi iz ministrove pisarne odhajali objokani, pobirati naj bi morali ključe, ki jih je minister metal po tleh, ji žalil ... Podobnih očitkov je bil deležen tudi državni sekretar Jan Škoberne. Potrjenih prijav mobinga v štirih mesecih mandata naj ne bi bilo. Ugotovljeno je bilo tudi, da naj bi službeni vozniki ministru prevažali glasbilo na konservatorij - kar je minister potrdil in obžaloval - ter otroke, pri čemer je navrgel več nasprotujočih si izjav. Stranka SD je premierju Marjanu Šarcu naložila, da se o usodi ministra odloči sam[2]. Miinister je čez nekaj dni Šarcu v pismu ponudil svoj odstop, ki ga je premier 28. januarja 2019 sprejel[3].
Jure Leben,

SMC - Stranka modernega centra

Jure Leben-za splet.jpg
Minister za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor Predsednik vlade sprejel odstop 27. februarja 2019. Po razkritju medijev, da naj bi vlada Mira Cerarja krepko preplačala maketo za drugi tir, je v javnost prišlo več špekulacij o tem, da naj bi si Stranka modernega centra nezakonito pridobila finančna sredstva na lasten račun. Trditve so podkrepila dopisovanja med Juretom Lebnom, ki je bil vodja projekta 2. tira ter med uslužbenko.

Odstopil je, saj ni želel škoditi ugledu ministrstva zaradi dvomov, ki so leteli nanj, kljub temu, da je ves čas trdil, da je nedolžen.

Predsednik Vlade Marjan Šarec je njegov odhod obžaloval, a ga po pogovoru z Lebnom sprejel 27. februarja 2019. Leben na ministrstvu ostaja do prihoda novega ministra.

Samo Fakin,

LMŠ - Lista Marjana Šarca

Samo Fakin-za splet.jpg
Minister za zdravje Ministrstvo za zdravje Odstopil 8. marca 2019. Odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Minister je bil pred dnevom odstopa več dni v bolniškem staležu zaradi bronhitisa oz. pljučnice[4].

Status Levice[uredi | uredi kodo]

Stranka Levica naj bi nastopala kot projektna partnerica vlade, kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so opozicijske stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS se je 16. avgusta 2018 izrekla[5], da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da "sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi". Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije.

Interpelacije in ustavne obtožbe[uredi | uredi kodo]

Interpelacije[uredi | uredi kodo]

Datum interpelacije Interpelirani minister Predlagatelj Razlog interpelacije Glasovi Podpora strank
ZA PROTI Izid PODPRLE NASPROTOVALE VZDRŽANE
Petek, 21. junija 2019[6] Karl Erjavec,

minister za obrambo

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Žan Mahnič.

Slovenska demokratska stranka[7]

Erjavec naj bi nezakonito razrešil poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske Miho Škerbinca, prav tako naj bi zlorabil obveščevalno-varnostno agencijo ter zavajal o stanju vojske.[8] 35 39 Neizglasovana
  • SDS
  • NSi
  • SNS
  • LMŠ
  • SD
  • SMC
  • SAB
  • DeSUS
  • Levica

Ustavne obtožbe[uredi | uredi kodo]

Datum interpelacije Interpelirani minister Predlagatelj Razlog ustavne obtožbe Glasovi Podpora strank
ZA PROTI Izid PODPRLE NASPROTOVALE VZDRŽANE
29. januar 2019[9] Marjan Šarec,

predsednik vlade

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Tomaž Lisec.

Slovenska demokratska stranka

Slovenska nacionalna stranka

Vlada ni udejanjila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede financiranja javno veljavnih programov zasebnih osnovnih šol.[10] 29 53 Neizglasovana
  • SDS
  • SNS
  • LMŠ
  • SD
  • SMC
  • SAB
  • DeSUS
  • Levica

Zakoni[uredi | uredi kodo]

Zakon o minimalni plači [12] [13] [14][uredi | uredi kodo]

Na predlog stranke Levica je koalcija v Državni zbor vložila predlog zakona o minimalni plači. Na izredni seji, ki je potekala 29. novembra 2018 je 50 poslancev (nihče proti) podprlo predlog novele, kot primeren za nadaljnjo obravnavo.[15] Predlog je predvideval, da se minimalno plačo v letu 2019 poviša na 886 € bruto, leta 2020 pa na 940 € bruto, ureja pa tudi časovnico izločanja dodatkov iz minimalne plače. Minimalna plača naj bi bila omejena tako navzgor kot navzdol z najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Predlog so s pomisleki o negativnih učinkih pospremili delodajalci, sindikati pa so se zavzeli za potrditev. 13. decembra 2018 je bil zakon s 56 glasovi potrjen.[16] Predlagatelj zakona Luka Mesec je sprejetje zakona označil za najpomembnejši korak Šarčeve vlade.

Uveljavitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol[1] [2] [3].[4].[5][uredi | uredi kodo]

Mandat v 13. vladi Republike Slovenije je zaznamovala predvsem uveljavitev odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol iz leta 2014.[1] Odločba je narekovala, da mora država zagotoviti 100 % financiranje obveznega in razširjenega (podaljšano bivanje, jutranje varstvo ...) javno veljavnega programa. Minister Jernej Pikalo je po uskladitvi koalicije predložil rešitev, da bi javni program financirali 100 %, razširjenega javnega programa pa ne, pri čemer bi sprememba začela veljati za otroke, vpisane v šolsko leto 2020/2021.[2] Odločitev je vzbudila okoli 300 kritik in pripomb[3], zavrnitev rešitve na javni razpravi ter pripombe Zakonodajne službe Državnega zbora. Slednje je minister označil za "nezavezujoče mnenje".[4] Pred Državnim zborom je zato potekalo več protestnih shodov, v podporo financiranju zasebnih šol po odločbi Ustavnega sodišča. Na vnovičnem glasovanju se je razenotila tudi koalicija, saj je Stranka modernega centra napovedala, da novele ne bo podprla.[5] 1. julija 2019 je bila Pikalovemu prdlogu prižgana zelena luč.[17] 15. julija 2019 je Državni svet Republike Slovenije izglasoval veto na odločitev Državnega zbora. Ta je moral zato o njem glasovati še enkrat, s tem, da bi morala Pikolov predlog zdaj podpreti absolutna večina, torej 46 poslancev.[6] Vladi ni uspelo pridobiti zadostne podpore, zaradi česar je zakon padel.

Imenovanje evropskega komisarja[uredi | uredi kodo]

Po volitvah v evropski parlament 2019 se je je začelo špekulirati o možnih imenih naslednika Violete Bulc na mestu slovenskega evropskega komisarja. Med možnimi imeni so se v javnosti znašla imena, kot so Marta Kos, Miro Cerar, Karl Erjavec, Anže Logar ter evroposlanka Tanja Fajon, ki jo je vseskozi zagovarjala stranka Socialnih demokratov.[18] Premier Šarec se o imenu predčasno ni želel opredeljevati, medijem je dejal, da "Nekaj dramaturške napetosti mora biti".[19] Na vrhu Evropska sveta je dejal le, da Slovenijo zanima resor širitvene politike EU. Sredi julija sta v javnost prišli dve imeni, med katerima naj bi Marjan Šarec tehtal; to sta bila visoka uradnica pri Evropski komisiji Marjeta Jager ter stalni predstavnik Slovenije v EU Janez Lenarčič.[20] V sredo, 17. julija je Šarec na novinarski konferenci sporočil, da se je odločil, da vladi za novega komisarja predlaga Janeza Lenarčiča. Ocenil ga je kot izkušenega in kompetentnega, ter politično nevtralnega. Pojasnil je tudi, da je Tanjo Fajon umaknil iz svojega nabora, saj kot komisarka ne bi mogla delovati v Komisiji, ki ji je sama na glasovanju v Evropskem parlamentu nasprotovala.[21] Socialni demokrati so napovedali, da Lenarčiča ne bodo podprli, saj da se Marjan Šarec pri odločitvi s koalicijskimi partnerji ni usklajeval.

Glasovanje v vladi je potekalo 18. julija 2019. Lenarčič je dobil podporo trinajstih članov vlade, proti so bili trije iz vrst SD.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-02-20. 
  2. "Židan: "Če bo Šarec ocenil, da mora Prešiček zapustiti položaj, bosta minister in SD to spoštovala"". www.vecer.com. 2019-01-23. Pridobljeno dne 2019-01-28. 
  3. "Šarec sprejel Prešičkov odstop". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-01-28. 
  4. "Minister Fakin zaradi zdravstvenih razlogov odstopa s položaja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-03-08. 
  5. "Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka". Dnevnik. Pridobljeno dne 2019-02-20. 
  6. "Erjavec: Ta interpelacija ni prva, upam pa, da je zadnja #foto". siol.net. Pridobljeno dne 2019-06-27. 
  7. "V SDS smo vložili interpelacijo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca". www.sds.si. Pridobljeno dne 2019-06-27. 
  8. "V SDS smo vložili interpelacijo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca". www.sds.si. Pridobljeno dne 2019-06-27. 
  9. "Govor predsednika vlade v DZ ob obravnavi ustavne obtožbe". www.vlada.si (angleščina). Pridobljeno dne 2019-06-27. 
  10. "Ustavna obtožba premierja Šarca brez zadostne podpore". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-06-27. 
  11. "Ustavna obtožba: Šarca podprla velika večina". zurnal24.si (hrvaščina). Pridobljeno dne 2019-06-27. 
  12. "DZ zakon o minimalni plači pošilja v drugo obravnavo". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  13. "DZ: Poslanci potrdili novelo zakona o minimalni plači". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  14. "Slovenska minimalna plača v EU-ju na 9. mestu". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  15. "DZ zakon o minimalni plači pošilja v drugo obravnavo". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  16. "DZ: Poslanci potrdili novelo zakona o minimalni plači". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  17. "Zelena luč vladnemu predlogu za financiranje zasebnih šol". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-08-17. 
  18. "Po volitvah nova tekma: koga ponujajo Šarcu? #video". siol.net. Pridobljeno dne 2019-07-18. 
  19. "Marjan Šarec o iskanju komisarja: "Nekaj dramaturške napetosti mora biti"". www.vecer.com. 2019-05-28. Pridobljeno dne 2019-07-18. 
  20. Eržen, Barbara (2019-07-17). "Ali odločitev Marjana Šarca napoveduje vročo jesen?". www.delo.si. Pridobljeno dne 2019-07-18. 
  21. TIFT. "SD ostajamo zvesti zavezam in mandatu, ki smo ga dobili za napredek EU". Tanja Fajon, evropska poslanka (angleščina). Pridobljeno dne 2019-07-18.