13. vlada Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
13. Vlada Republike Slovenije
13. vlada Republike Slovenije.jpg
skupinska fotografija (2018)
Vlada
PredsednikMarjan Šarec
KoalicijaLista Marjana Šarca (LMŠ)
Socialni demokrati (SD) Stranka modernega centra (SMC)
Stranka Alenke Bratušek (SAB) Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Vlada13. vlada Republike Slovenije
Ustanovitev13. september 2018
VolitveDržavnozborske volitve v Sloveniji 2018
Ministri
Zunanje zadeve Miro Cerar Zdravje Samo Fakin
Notranje zadeve Boštjan Poklukar Izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo
Obramba Karel Erjavec Infrastruktura Alenka Bratušek
Finance Andrej Bertoncelj Kultura Dejan Prešiček
Gospodarski razvoj in tehnologija Zdravko Počivalšek Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana Aleksandra Pivec
Pravosodje Andreja Katič Okolje in prostor Jure Leben
Javna uprava Rudi Medved Področje razvoja, strateški projekti in kohezija Marko Bandelli
Delo, družina, socialne zadeve in enake možnosti Ksenja Klampfer Slovenci po svetu Peter Jožef Česnik
Pretekle Vlade Republike Slovenije
Zadnja: 12. vlada Republike Slovenije (2014-2018)

13. Vlada Republike Slovenije je vlada Republike Slovenije, ki jo je po tem, ko zmagovalec volitev Janez Janša (SDS) mandata za sestavo vlade ni sprejel, sestavil mandatar Marjan Šarec. Gre za prvo manjšinsko vlado v zgodovini Slovenije.

Vlado sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in projektna partnerka Levica. V parlamentu je bila potrjena 13. septembra 2018 s 55 glasovi[1], kar pomeni, da je en glas podpore oddal tudi eden od poslancev opozicije.

Položaji v vladi[uredi | uredi kodo]

Služba Položaj Ime Slika Koalicijska kvota Državni sektretarji
Vlada Republike Slovenije Predsednik vlade Marjan Šarec Marjan Šarec-za splet.jpg LMŠ
Ministrstvo za zunanje zadeve Minister, podpredsednik vlade Miro Cerar Miro Cerar-za splet.jpg SMC
Ministrstvo za javno upravo Minister Rudi Medved Rudi Medved-za splet.jpg LMŠ
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrica Aleksandra Pivec Aleksandra Pivec-za splet.jpg DeSUS
Ministrstvo za finance Minister Andrej Bertoncelj Andrej Bertoncelj-za splet.jpg LMŠ
Ministrstvo za notranje zadeve Minister Boštjan Poklukar Boštjan Poklukar-za splet.jpg LMŠ
Ministrstvo za pravosodje Ministrica Andreja Katič Andreja Katič-za splet.jpg SD
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrica Ksenija Klampfer Ksenija Klampfer-za splet.jpg SMC
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Minister Zdravko Počivalšek Zdravko Počivalšek-za splet.jpg SMC
Ministrstvo za infrastrukturo Ministrica in podpredsednica vlade Alenka Bratušek Alenka Bratušek-za splet.jpg SAB
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Minister in podpredsednik vlade Jernej Pikalo Jernej Pikalo-za splet.jpg SD
Ministrstvo za kulturo Minister Zoran Poznič SD
Ministrstvo za okolje in prostor Minister Simon Zajc SMC
Ministrstvo za zdravje Minister Aleš Šabeder LMŠ
Ministrstvo za obrambo Minister in podpredsednik vlade Karl Erjavec Karl Erjavec-za splet.jpg DeSUS
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu Peter Jožef Česnik Peter Jožef Česnik-za splet.jpg SAB
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič SAB

Nekdanji ministri[uredi | uredi kodo]

Ime

Slika

Naziv

Ministrstvo

Odhod

Razlog

Marko Bandelli,

Stranka Alenke Bratušek

Marko Bandelli-za splet.jpg Minister brez resorja Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Odstopil, 13. november 2018. 12. novembra 2018 je predsednik vlade Marjan Šarec zaradi neprimernega komuniciranja preko družabnih omrežij, zlorabe prižiga modrih luči na avtocesti v službenem avtomobilu in grožnji županskemu kandidatu Občine Komen Bandellija pozval k odstopu, sicer bi njegovo razrešitev predlagal Državnemu zboru. Z odstopom so se strinjale tudi nekatere koalicijske stranke in opozicija.

Bandelli je odstopil sam, v torek 13. novembra 2018.

Dejan Prešiček,

SD - Socialni demokrati

Dejan Prešiček-za splet.jpg Minister za kulturo Ministrstvo za kulturo Predsednik vlade sprejel odstop 28. januarja 2019. Po samomoru enega od zaposlenih na Ministrstvu za kulturo so mediji začeli poročati o slabih odnosih na ministrstvu ter Prašičkovi odgovornosti pri smrti zaposlenega, ki je bil v začetku tudi ministrov voznik. Nadaljnje izjave odkritih in anonimnih zaposlenih na kulturnem ministrstvu so ministra Prešička obtoževale mobinga nad zaposlenimi; slednji naj bi iz ministrove pisarne odhajali objokani, pobirati naj bi morali ključe, ki jih je minister metal po tleh, ji žalil ... Podobnih očitkov je bil deležen tudi državni sekretar Jan Škoberne. Potrjenih prijav mobinga v štirih mesecih mandata naj ne bi bilo. Ugotovljeno je bilo tudi, da naj bi službeni vozniki ministru prevažali glasbilo na konservatorij - kar je minister potrdil in obžaloval - ter otroke, pri čemer je navrgel več nasprotujočih si izjav. Stranka SD je premierju Marjanu Šarcu naložila, da se o usodi ministra odloči sam[2]. Miinister je čez nekaj dni Šarcu v pismu ponudil svoj odstop, ki ga je premier 28. januarja 2019 sprejel[3].
Jure Leben,

SMC - Stranka modernega centra

Jure Leben-za splet.jpg
Minister za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor Predsednik vlade sprejel odstop 27. februarja 2019. Po razkritju medijev, da naj bi vlada Mira Cerarja krepko preplačala maketo za drugi tir, je v javnost prišlo več špekulacij o tem, da naj bi si Stranka modernega centra nezakonito pridobila finančna sredstva na lasten račun. Trditve so podkrepila dopisovanja med Juretom Lebnom, ki je bil vodja projekta 2. tira ter med uslužbenko.

Odstopil je, saj ni želel škoditi ugledu ministrstva zaradi dvomov, ki so leteli nanj, kljub temu, da je ves čas trdil, da je nedolžen.

Predsednik Vlade Marjan Šarec je njegov odhod obžaloval, a ga po pogovoru z Lebnom sprejel 27. februarja 2019. Leben na ministrstvu ostaja do prihoda novega ministra.

Samo Fakin,

LMŠ - Lista Marjana Šarca

Samo Fakin-za splet.jpg
Minister za zdravje Ministrstvo za zdravje Odstopil 8. marca 2019. Odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Minister je bil pred dnevom odstopa več dni v bolniškem staležu zaradi bronhitisa oz. pljučnice[4].

Status Levice[uredi | uredi kodo]

Stranka Levica naj bi nastopala kot projektna partnerica vlade, kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so opozicijske stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS se je 16. avgusta 2018 izrekla[5], da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da "sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi". Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-02-20. 
  2. "Židan: "Če bo Šarec ocenil, da mora Prešiček zapustiti položaj, bosta minister in SD to spoštovala"". www.vecer.com. 2019-01-23. Pridobljeno dne 2019-01-28. 
  3. "Šarec sprejel Prešičkov odstop". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-01-28. 
  4. "Minister Fakin zaradi zdravstvenih razlogov odstopa s položaja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-03-08. 
  5. "Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka". Dnevnik. Pridobljeno dne 2019-02-20.