Pojdi na vsebino

Boštjan Poklukar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Boštjan Poklukar
Portret
Minister za notranje zadeve
Republike Slovenije
Na položaju
21. februar 2023 – 3. november 2025
PremierRobert Golob
PredhodnikTatjana Bobnar
NaslednikBranko Zlobko (napovedan)
Na položaju
13. september 2018 – 13. marec 2020
PremierMarjan Šarec
PredhodnikVesna Györkös Žnidar
NaslednikAleš Hojs
Osebni podatki
Rojstvo27. januar 1971({{padleft:1971|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (54 let)
Jesenice
Politična strankaLMŠ (2018–2022)
GS (2022–)
Poklicpolitik

Boštjan Poklukar, slovenski politik, 27. januar 1971, Jesenice.

Poklukar je nekdanji minister za notranje zadeve 15. vlade Republike Slovenije. Funkcijo je opravljal že v času 13. vlade Republike Slovenije.[1]

Poklicna kariera

[uredi | uredi kodo]

Poklukar, ki je magister javne uprave, je bil od leta 1991 zaposlen na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Kot pripadnik Slovenske vojske je opravljal različne dolžnosti, dosegel pa je čin višjega štabnega vodnika. Bil je odlikovan z bronasto medaljo generala Maistra in s srebrno medaljo Slovenske vojske. Kot udeleženec v vojni za Slovenijo je bil odlikovan tudi s spominskim znakom Stražnice 1991.[1]

V začetku leta 2024 je spletni časopis Insajder poročal, da se je Poklukar vojne leta 1991 udeležil na strani Jugoslovanske ljudske armade, čeprav ima potrdilo o prestopu na Občini Radovljica.[2] Poklukar je leto pred tem v parlamentu dejal, da je bil kuhar Teritorialne obrambe v Ratečah.[3]

Leta 2015 se je zaposlil na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, 1. septembra 2017 pa je prevzel vodenje Centra za obveščanje Kranj. Kot strokovnjak za protokol le-tega tudi redno predava.[4]

Politika

[uredi | uredi kodo]

13. septembra 2018 je bil v kvoti Liste Marjana Šarca imenovan na mesto ministra za notranje zadeve v 13. vladi Republike Slovenije pod vodstvom premierja Marjana Šarca.[5] Junija 2022 je postal vodja uprave za vojaško dediščino na ministrstvo za obrambo.

Poklukar na državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju 2025

Na mesto ministra za notranje zadeve ga je znova predlagal predsednik 15. slovenske vlade Robert Golob.[6][7][8] V državnem zboru je bil kot del kvote Gibanja Svoboda potrjen 21. februarja 2023.[9] Opozicija je zoper njega 28. novembra 2024 vložila interpelacijo, očitali so mu nezakonito imenovanje direktorja policije tudi razmere na centru za varovanje in zaščito. Po razpravi, 22. januarja 2025, je za razrešitev Poklukarja glasovalo 29 poslancev, proti jih je bilo 35, pri čemer sta se koalicijski stranki SD in Levica vzdržali.[10]

V Poklukarjevem mandatu so 16. junija 2025 začele delovati skupne patrulje Slovenije, Hrvaške in Italije na zunanji meji Hrvaške.[11][12]

Maja 2025 so mediji razkrili primer izkoriščanja tujih delavcev v eni od restavracij v Bohinju. Njen lastnik Aleš Hvala naj bi filipinske delavce po prihodu v Slovenijo premestil k drugemu delodajalcu, kjer so bili močno izkoriščani. Omenjeni gostinec je brat vodje Poklukarjevega ministrskega kabineta Nataše Hvala Ivančič, s Poklukarjem in tudi nekdanjim direktorjem policije Senadom Jušićem ter njegovim bratom, takrat načelnikom Policijske postaje Nova Gorica Sejadom Jušićem naj bi se osebno poznali. Poklukar je poznanstvo potrdil, a zanikal, da bi karkoli vedel o postopku.

Zaradi tega primera, politizacije in po več primerih nasilja pripadnikov romskih skupnosti ter pozivih županov k ureditvi razmer je opozicija 30. maja 2025 zoper Poklukarja vložila še eno interpelacijo.[13] Sam je vse očitke zavrnil in zatrdil, da je Slovenija varna država. Za nezaupnico je glasovalo 33 poslancev, 45 jih je bilo proti, s čimer je Poklukar ostal na položaju.[14]

Poklukar je skupaj s tedanjo pravosodno ministrico Andrejo Katič odstopil 26. oktobra 2025 po smrti moškega po nasilnem napadu v Novem mestu dne 25. oktobra 2025.[15][16] Z odstopoma se je Državni zbor seznanil 3. novembra.[17]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Z družino živi na Bledu.

  • Knjiga Delam protokol, 2011, Založba Šola retorike Zupančič&Zupančič[18]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 komuniciranje, Urad vlade Republike Slovenije za. »Boštjan Poklukar | GOV.SI«. Pridobljeno 14. septembra 2019.[mrtva povezava]
  2. ↑ »Od »okupatorja Slovenije« do »junaka osamosvojitve« in ministra: razkrite skrivnosti Boštjana Poklukarja! (1) SLOVENIJA«. Insajder. 6. februar 2024.
  3. ↑ »Poklukar: Politika ne sme nikoli več lomastiti po policiji«. 13. februar 2023.
  4. ↑ »Boštjan Poklukar – Stranka LMŠ«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2020. Pridobljeno 14. septembra 2019.
  5. ↑ Vrhovnik, Nika. »IMENOVANA 13. VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE POD VODSTVOM MARJANA ŠARCA – Stranka LMŠ«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2019. Pridobljeno 14. septembra 2019.
  6. ↑ »Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja«. www.delo.si. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  7. ↑ »Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja«. rtvslo.si. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  8. ↑ »Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra«. rtvslo.si. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  9. ↑ »Boštjan Poklukar je prisegel kot novi minister za notranje zadeve«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. februarja 2023.
  10. ↑ K, A. K. »Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. julija 2025.
  11. ↑ »Delovati so začele tristranske patrulje na zunanji meji Hrvaške | GOV.SI«. Portal GOV.SI. 16. junij 2025. Pridobljeno 19. julija 2025.
  12. ↑ »Policija - Na zunanji meji Hrvaške so začele delovati skupne tristranske patrulje slovenske, hrvaške in italijanske policije«. www.policija.si. Pridobljeno 19. julija 2025.
  13. ↑ Da, La. »Druga interpelacija proti notranjemu ministru Poklukarju. Minister: Moti jih dobro delo«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. julija 2025.
  14. ↑ Ma, Al. »Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. julija 2025.
  15. ↑ »Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo«. siol.net. Pridobljeno 26. oktobra 2025.
  16. ↑ »Tragedija v Novem mestu: oče, ki so ga Romi brutalno pretepli, je umrl«. siol.net. Pridobljeno 26. oktobra 2025.
  17. ↑ »Andreji Katič in Boštjanu Poklukarju prenehala funkcija«. MMC RTV-SLO. 3. november 2025. Pridobljeno 3. novembra 2025.
  18. ↑ »Delam protokol«. Knjigarna Bukla. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2019. Pridobljeno 14. septembra 2019.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Boštjan_Poklukar&oldid=6537451«