Rateče
Rateče | |
|---|---|
 Rateče s Ciprnika (julij 2016) | |
  Rateče Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°29′47.41″N 13°42′47.33″E / 46.4965028°N 13.7131472°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Kranjska Gora |
| Površina | |
| • Skupno | 26,473 km2 |
| Nadm. višina | 863,6 m |
| Prebivalstvo (2024)[2] | |
| • Skupno | 643 |
| • Gostota | 24 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 4283 Rateče - Planica |
| Zemljevidi | |
Rateče - Vas | |
| Lega | Občina Kranjska Gora |
| RKD št. | 606 (opis enote)[3] |
Rateče so vas v Občini Kranjska Gora. Nahajajo se v zgornjem delu Zgornjesavske doline na dolinskem razvodju med rekama Savo Dolinko in Ziljico, pritokom Drave, tik pred mednarodnim mejnim prehodom z Italijo.
Skozenj naselje tečeta potoka Trebiža in Kravnjak, ki imata povirji na pobočjih vzpetine Peči (1510 m) na tromeji in Petelinjeka (1552 m) v skrajnem zahodnem delu Karavank. Pod vasjo so onstran glavne ceste z Jesenic proti Trbižu prodnate Ledine, kjer izgine potok Nadiža, ki priteče iz nasproti ležeče ledeniške doline Planice izpod Ponc (izvir pod Zadnjo Ponco). Ob obilnih padavinah tu nastane jezerce, iz katerega voda pod prodom odteka in spet pride na dan v Zelencih, kjer je stalni izvir Save Dolinke. To močvirje oziroma nizko barje je izjemno bogat vodni biotop.
Vas obdajajo njive, travniki in pašniki. Zaradi ostrega podnebja se prebivalci ukvarjajo predvsem z živinorejo, povezano s poletnim pašništvom na planinah. Večina kmetov je zemljiških dvolastnikov, travnike imajo onstran meje v Italiji. Pomemben je tudi turizem. V kraju so številne počitniške hišice.
Rateče so izhodišče za planinske izlete v Julijce skozi Tamar in Karavanke. Na začetku planiške doline so znamenite smučarske skakalnice, kjer so se začeli smučarski poleti. Tu so leta 1936 skakalci prvič poleteli prek 100 m, leta 1994 pa prek 200 m.
V neposredni bližini mejnega prehoda obratuje smučišče Macesnovc s 1500 m dolgo progo, ki ustreza FIS pogojem. Na smučišču obratuje dvosedežnica z višinsko razliko 316m, za otroke pa tudi nizkovrvni vlečnici v dolžini 120m in 180m. Proga je lahko v celoti pokrita s tehničnim snegom, ob spodnji postaji sedežnice je tudi majhna okrepčevalnica s teraso.
Kraj se prvič omenja leta 1385. Župnijska cerkev sv. Duha je poznogotska. V cerkvi sv. Tomaža ali nekje v okolici Rateč naj bi bil v drugi polovici 14. stoletja nastal Rateški ali Celovški rokopis. V vasi je ohranjenih več črnih kuhinj.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 606«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Rateče na uradnem turističnem portalu Slovenia.info
- LTO Kranjska Gora
- Turistično društvo Rateče - Planica
- Podnebne značilnosti meteorološke postaje Rateče - Planica Arhivirano 2006-05-16 na Wayback Machine.
- Kajžnkova hiša v Ratečah
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
