Karavanke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga med Slovenijo in Avstrijo.

Pogled na Karavanke proti vzhodu izpod vrha Stola

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime Karavanke[1] so poznali že v antiki za časa Ptolemaja, čeravno ga niso uporabljali v današnjem pomenu. V srednjem veku so Karavanke , kot jih pojmujemo danes, imenovali Creines mons (tj. Kranjsko gorovje), v 19. stoletju pa se je ponovno uveljavilo staro Ptolemajevo ime.

Obseg[uredi | uredi kodo]

Karavanke so najdaljše slovensko gorovje. Njihova slemena z najvišjim vrhom Stolom (2236 mnm), se vlečejo 120 km daleč od Trbiža do Slovenj Gradca - Uršlja gora (1700 mnm) in Peca (2126 mnm). Skupaj z Ziljskimi in Karnjskimi Alpami tvorijo Dravsko gorsko skupino.

Karavanke skupaj s Kamniško-Savinjskimi Alpami tvorijo naravno ločnico med Avstrijsko Koroško in Gorenjsko. Čez karavanške prelaze potekajo pomembne trgovske poti med Zahodno in Jugovzhodno Evropo. Eden izmed njih je tudi Ljubelj (1370 m), ki je preko 300 let star in naj bi bil eden prvih cestnih prelazov v Evropi, drugi pa prelaz Jezerski vrh (Seeberg-Sattel). Danes potekata pod Karavankami avtocestni predor, ki povezuje Ljubljano z Beljakom v Avstriji. Predor je nastal vzporedno s prvotnim železniškim predorom.

Veliko število gorskih koč ponuja obilico možnosti za izletnike. Veliko vrhov odlikuje prelep razgled na Celovec in okolico ter na Ljubljansko kotlino.

Slovenski del karavanškega pogorja delimo na: Južne Karavanke, Severne Karavanke, Srednjekaravanško podolje, Zahodne Karavanke, Vzhodne Karavanke, Srednje Karavanke, Mežiško-Solčavske Karavanke in Vitanjsko-Konjiške Karavanke.[2]

Naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Karavanke so polne naravnih lepot. Posebno pozornost vzbujajo nekatere erozijske oblike kakor so mogočni amfiteatralni zatrepi dolin, npr. zatrepa Poden in Medvedji dol, ter slikovita Dovžanova soteska nad Tržičem in globoka deber Čepa pod Malim Ljubeljem, ter vrsta sotesk v Zgornji Savski dolini.

Pravo naravno čudo pa so narcise, ključavnice v jeziku domačinov, v Planini pod Golici in Javorniškem rovtu ter na Golici sami, ki v času poletnega cvetenja rastejo tako na gosto po prostranih senožetih, da je videti, kot bi bil sneg na novo zapadel.

Pomembnejši vrhovi[uredi | uredi kodo]

Stol, najvišji vrh Karavank

Literatura[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Klinar, Stanko, Karavanke, Planinski vodnik, Planinska založba, Ljubljana, 1983
  2. ^ Karel in Marjeta Natek: Slovenija: Geografska, zgoodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije, Založba Mladinska knjiga.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]