Dovje
Dovje | |
|---|---|
 | |
  Dovje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°28′3.21″N 13°57′0.95″E / 46.4675583°N 13.9502639°EKoordinati: 46°28′3.21″N 13°57′0.95″E / 46.4675583°N 13.9502639°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Kranjska Gora |
| Površina | |
| • Skupno | 27,159 km2 |
| Nadm. višina | 711,4 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 627 |
| • Gostota | 23 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 4281 Mojstrana |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Dovje - Vas | |
| Lega | Občina Kranjska Gora |
| RKD št. | 9892 (opis enote)[3] |
Dovje je razloženo naselje z gručastim jedrom z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora. Skupaj z bližnjo Mojstrano tvori krajevno skupnost Dovje-Mojstrana. Leži v Zgornjesavski dolini, na vršaju, ki ga je nasulo več potokov izpod karavanške Kepe. Naselje je nad levim bregom reke Save Dolinke in nad cesto, ki vodi skozi Zgornjesavsko dolino od Jesenic proti Kranjski Gori. K Dovjem spadata zaselka Mlinca in Vatiš.
Prebivalci se preživljajo z živinorejo (poleti še vedno pasejo na planinah), nekateri pa so zaposleni na Jesenicah in v sosednji Mojstrani.
Kraj se prvič omenja med letoma 1029 in 1045 z imenom »Dolgo Polje«. Župnijska cerkev sv. Mihaela je z začetka 14. stoletja. Na Dovjem je 38 let župnikoval skladatelj in gornik Jakob Aljaž. V župnišču mu je posvečena spominska soba, ob magistralni cesti med obema Mojstrano in Dovjem stoji njegov spomenik.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9892". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
