Socialni demokrati

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Socialni demokrati
Vodja Dejan Židan
Ustanovljena 29. maj 1993
Predhodnica Združena lista
Sedež Ljubljana
Podmladek Mladi forum Socialnih demokratov
Ideologija Socialna demokracija
Politična pozicija Leva-sredina
Mednarodna pripadnost Socialistična Internacionala (opazovalec)[1]
Evropska pripadnost Stranka evropskih socialistov
Evropska parlamentarna skupina Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov
Matične barve rdeča
Državni zbor
6 / 90
Evropski parlament
1 / 8
Spletna stran
http://www.socialnidemokrati.si

Socialni demokrati (kratica SD) so politična stranka v Sloveniji.

Njen predsednik je od 8. kongresa dalje Dejan Židan, potem ko je Igor Lukšič po slabem volilnem rezultatu na Evropskih volitvah odstopil.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev[uredi | uredi kodo]

Današnja stranka Socialnih demokratov ima svoje začetke v nekdanji Zvezi komunistov Slovenije (ZKS), kasneje ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove). Stranka ZKS-SDP se je maja 1993 skupaj z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev (DESUS) na združitvenem kongresu združila v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Njen predsednik je postal mag. Janez Kocijančič.[2]

ZLSD je leta 1995 tudi formalno sprejela socialdemokratski program. Stranka se je v naslednjih letih pričela angažirati v mednarodnih povezavah socialdemokracije kot so Stranka Evropskih Socialistov ter Socialistična internacionala. Leta 2005 je stranka spremenila svoje ime v današnjo obliko Socialni demokrati in nadaljuje svoje delovanje v okviru modernih levosredniskih demokratičnih gibanj v Evropi.

Volitve[uredi | uredi kodo]

Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 leta je od ustanoviteljic ZLSD nastopila SDP (Stranka demokratične prenove oziroma pozneje preimenovana v Socialdemokratsko prenovo). Dosegla je najvišji rezultat med posameznimi političnimi strankami (17,28 %) in prešla v opozicijo.[2]

Na parlamentarnih volitvah decembra 1992 je že omenjena volilna koalicija »Združena lista« z doseženimi 13,58 % vstopila v veliko koalicijo LDS - ZLSD - SKD. V vladi je pokrivala štiri ministrstva - gospodarstvo, delo, družino in socialne zadeve, znanost in kulturo. Vendar je v januarju 1996 izstopila iz vlade zaradi nestrinjanja z vladnim odnosom do upokojencev in ukrepi na področju socialne politike.

Na 3. kongresu marca 1997 v Ljubljani je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke. Predsednik Združene liste socialnih demokratov je postal Borut Pahor, ki je bil na 4. kongresu junija 2001 v Kopru ponovno izvoljen.

Vse do oblikovanja nove vlade po državnozborskih volitvah v oktobru 2000 je ZLSD delovala v opoziciji. Po uspešnem nastopu na volitvah 2000 je 15. novembra 2000 skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije, SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije podpisala »Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi Republike Slovenije«. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je v vladi pokrivala tri področja - delo, družino in socialne zadeve, kulturo, notranje zadeve. Po nastopu na državnozborskih volitvah leta 2004 je ZLSD ohranila pozicijo tretje najmočnejše stranke in ponovno prešla v opozicijo. Na 5. kongresu, ki je potekal 2. aprila 2005 v Ljubljani, se je stranka preimenovala v Socialne demokrate (SD). S pristopom novih poslancev v poslansko skupino leta 2007 je SD postala najmočnejša opozicijska stranka.[3]

Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka zmagala in osvojila 29 sedežev v parlamentu. Dotlej vladajoča stranka, Slovenska demokratska stranka, je pristala na drugem mestu z 28 poslanskimi mandati. Janeza Janšo je na premierskem stolčku zamenjal Borut Pahor.

Na volilnem kongresu 22. marca 2009 so spremenili status, s katerim so uvedli štiri podpredsedniška mesta (do zdaj le dve mesti) in spremenili logotip stranke; novi logotip stranke je kratica SD v beli barvi na rdeči podlagi[4].

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 10 poslanskih mest.[5]

Stranka je na volitvah 2014 z 5,98 % odstotki glasov prejela 6 poslanskih mandatov.[6]

Konec Pahorjeve dobe[uredi | uredi kodo]

Na 8. kongresu SD, ki je potekal 2. junija 2012 v Kočevju, je Boruta Pahorja v tekmi za predsednika stranke v drugem krogu premagal Igor Lukšič, nekdanji minister za šolstvo in šport. Na isti dan je Borut Pahor uradno najavil kandidaturo za predsednika Republike Slovenije in bil na volitvah 2. decembra na položaj tudi izvoljen.

Na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament leta 2014 je stranka z osvojenim enim poslanskim mandatom dosegla bistveno slabši rezultat od pričakovanega, zaradi česar je naslednji dan odstopil njen takratni predsednik Igor Lukšič.[7]

Spornosti[uredi | uredi kodo]

Leta 2005 je v javnost prišlo spoznanje, da stranka Socialnih demokratov domuje v vili Moskovič, ki jo je Komunistična partija odvzela Feliksu Moskoviču, Judu, ki je preživel Holokavst.[8] Desno-sredinska koalicija pod vodstvom SDS je ustanovila komisijo za vrnitev zaplenjene judovske imovine in zahtevala vrnitev vile Moskovič judovski skupnosti Slovenije. Zahteva je bila zavrnjena s strani glavne opozicijske stranke, SD.[9]

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Predsednik stranke Dejan Židan
Predsednik
Podpredsedniki

Glavni tajnik

Poslanska skupina
Poslanci v Evropskem parlamentu
  • Tanja Fajon (podpredsednica Naprednega zavezništav S&D v EP)

Zastopanost v parlamentu[uredi | uredi kodo]

Vidnejši člani/poslanci[uredi | uredi kodo]

  • Samo Bevk (nekdanji kandidat za ministra za kulturo)
  • Rado Bohinc (nekdanji rektor Univerze na Primorskem, nekdanji minister za notranje zadeve, nekdanji minister za znanost in tehnologijo)
  • Mirko Brulc (nekdanji župan Mestne občine Nova Gorica)
  • Renata Brunskole (generalna sekretarka Rdečega Križa Slovenije, nekdanja županja Občine Metlika)
  • Milan M. Cvikl (član Evropskega računskega sodišča, nekdanji generalni sekretar Vlade)
  • Andreja Črnak Meglič (državna sekretarka)
  • Tanja Fajon (novinarka RTV SLO, evropska poslanka, podpredsednica stranke, podpredsednica Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu)
  • Matevž Frangež (nekdanji državni sekretar)
  • Matjaž Han (vodja poslanske skupine, nekdanji župan Občine Radeče)
  • Ljubica Jelušič (nekdanja ministrica za obrambo)
  • Andreja Katič (ministrica za obrambo, nekdanja podpredsednica DZ RS)
  • Janja Klasinc (nekdanja državna sekretarka)
  • Mojca Kleva Kekuš (nekdanja evropska poslanka, nekdanja stalna predstavnica DZ pri Evropskem parlamentu)
  • Janez Kocijančič (nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, podpredsednik Mednarodne Smučarske zveze, podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev)
  • Bojan Kontič (župan Mestne občine Velenje)
  • Anja Kopač Mrak (ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekdanja državna sekretarka, univerzitetna profesorica)
  • Mateja Kožuh Novak (predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije)
  • Andrej Križanič (nekdanji minister za finance)
  • Dušan Kumer (nekdanji državni sekretar)
  • Darja Lavtižar Bebler (nekdanja kandidatka za predsednico Republike)
  • Dejan Levanič (državni sekretar)
  • Igor Lukšič (nekdanji minister za visoko šolstvo, nekdanji predsednik stranke, univerzitetni profesor)
  • Bojana Muršič (podpredsednica DZ)
  • Borut Pahor (predsednik Republike, nekdanji predsednik stranke, nekdanji premier, nekdanji predsednik DZ, nekdanji evropski poslanec)
  • Miloš Pavlica (nekdanji državni sekretar)
  • Marko Pavliha (nekdanji podpredsednik DZ)
  • Breda Pečan (nekdanja županja Občine Izola)
  • Majda Potrata (nekdanja podpredsednica stranke)
  • Miran Potrč (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji podpredsednik DZ)
  • Ciril Ribičič (nekdanji ustavni sodnik, predsednik ZKS)
  • Anton Rop (član Evropske investicijske banke, nekdanji premier, nekdanji minister za finance, nekdanji državni sekretar)
  • Danica Simšič (nekdanja županja Mestne občine Ljubljana)
  • Ivan Svetlik (rektor Univerze v Ljubljani, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve, univerzitetni profesor)
  • Janko Veber (podpredsednik stranke, nekdanji minister za obrambo, nekdanji predsednik DZ, nekdanji vodja poslanske skupine, predsednik ZŠAM Slovenije, nekdanji župan Občine Kočevje)
  • Patrick Vlačič (nekdanji minister za promet)
  • Dejan Židan (minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podpredsednik Vlade, predsednik stranke)
  • Melita Župevc (svetovalka predsednika Republike dr. Danila Türka)

Javnomnenske raziskave[uredi | uredi kodo]

Mesec Odstotek Uvrstitev # Vir 1. stranka 2. stranka 3. stranka
Julij 5,98 4. Mediana SMC SDS DeSUS
Avgust 5,6 4. Down arrow red.svg Ninamedia SMC SDS DeSUS
September 9,7 3. Up arrow green.svg Ninamedia[10] SMC SDS SD
Oktober 9,2 3. Down arrow red.svg Delo[11] SMC SDS SD

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]