Janez Kocijančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
To je članek o slovenskem politiku in športnem funkcionarju. Za članek o partizanu s podobnim imenom, glej Janez Kocjančič.
Janez Kocijančič
Portret
Rojstvo20. oktober 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Ljubljana
Smrt1. junij 2020({{padleft:2020|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (78 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicpolitik, pravnik, športni funkcionar

Janez Kocijančič, slovenski politik, poslanec in pravnik, * 20. oktober 1941, † 1. junij 2020, Ljubljana.[1]

Študij in delo[uredi | uredi kodo]

Janez Kocijančič je diplomiral (1965), magistriral (1974) in doktoriral z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski uniji (2010) na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), predsednik CK Zveze komunistične mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze komunistične mladine Jugoslavije (1968-71). Predvsem v srbskih medijih je bil večkrat obtožen, da je med študentskimi demonstracijami leta 1968 zahteval, da jih oblast zaustavi s silo[2][3]. Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča. Kot tesni sodelavec Kavčiča je bil odstranjen s političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade leta 1973. Od takrat je deloval v gospodarstvu, in sicer najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil direktor Adrie Airways, ki je pod njegovim vodstvom močno razširila floto in širino poslovanja, predvsem na račun visokih posojil. Po tem času se je ukvarjal z poslovnim lobiranjem in svetovanjem, z ženo je imel v Sloveniji družbo JK Svetovanje, v New Yorku pa družbo Jan Consulting. Med drugim je svetoval oz. lobiral za Emila Tedeschija (Atlantic Grupa) in Anteja Vlahovića (Adris grupa).

Politika[uredi | uredi kodo]

V osemdesetih letih, ki jih je zaznamovala liberalnejša politika Zveze komunistov, se je vrnil v politiko, kjer je tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Zavzemal se je za pravice albanskega prebivalstva na Kosovu in javno podpiral kosovskega politika Azema Vllasija, kar je pomenilo, da je bil pod stalnim nadzorom vojaške policije[navedi vir]. Ko se je Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove leta 1993 združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialnih demokratov, je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni ponovno kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega rezultata.

Leta 1993 je postal član 1. državnega zbora Republike Slovenije, ko je zamenjal Rada Bohinca; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Leta 2004 je soustanovil politično društvo Forum 21.[4]

Šport[uredi | uredi kodo]

Kocijančič ob sprejemu pripadnikov Športne enote Slovenske vojske, ki so sodelovali na Zimskih olimpijskih igrah 2010, na Ministrstvu za obrambo (spredaj, četrti z desne)

Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije. V tem času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval z Tonetom Vogrincem. Od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske organizacije (FIS), od leta 2010 njen podpredsednik.

Od leta 1991 je bil 6 mandatov predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (do decembra 2014), od leta 2005 tudi član izvršilnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev. Od leta 2013 do 2016 je bil podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC), 2017 pa je bil soglasno izvoljen za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev.[5]

Družina[uredi | uredi kodo]

Janez je sin Borisa Kocijančiča, predvojnega pravnika, partizana in ministra v prvi slovenski povojni vladi, in Kriste Kocijančič (roj. Pestotnik), pediatrinje (1916-2011). Poročen je z Andrejo Kocijančič, njun sin je filozof in prevajalec Gorazd Kocijančič, hči pa profesorica na Filozofski fakulteti Nike K. Pokorn.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Častni meščan Ljubljane (2018)

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V krogih znancev in publicistov je bil znan pod vzdevkom Kocka, ki mu ga je menda zaradi priimka nadela javnost.[6][7]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Vrabec, Aljaž (2020-06-01). "Umrl je Janez Kocijančič". Delo. Pridobljeno dne 2020-06-01.
  2. Ljubiša Ristić: Bili smo socijalistički fundamentalisti, Pobjeda, 10. junij2018.
  3. Tudi Kocijančič pisal predsedniku Evropske zveze novinarjev, STA, 28. april 2005
  4. 24ur.com - Ustanovili Forum 21
  5. "Kocijančič Elected EOC President at 46th Annual General Assembly". www.eurolympic.org. European Olympic Committees News. 25. november 2017. Pridobljeno dne 10. maj 2020.
  6. Janez Kocjančič – človek sprememb, 24ur.com, 11. december 2010
  7. Kocka (še) ne bo padla, Delo, 14. marec 2012

Reference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]