Janez Kocijančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
To je članek o slovenskem politiku in športnem funkcionarju. Za članek o partizanu s podobnim imenom, glej Janez Kocjančič.
Janez Kocijančič
Portret
Rojstvo 20. oktober 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (76 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic politik, pravnik

Janez Kocijančič, slovenski politik, poslanec in pravnik, * 20. oktober 1941.

Študij in delo[uredi | uredi kodo]

Janez Kocijančič je diplomiral (1965), magistriral (1974) in doktoriral z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski uniji (2010) na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavija (1968-1971). Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča. Kot tesni sodelavec Kavčiča je bil odstranjen s političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade leta 1973. Od takrat je deloval v gospodarstvu, in sicer najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil direktor Adrie Airways.

Politika[uredi | uredi kodo]

V osemdesetih letih, ki jih je zaznamovala liberalnejša politika Zveze komunistov, se je vrnil v politiko, kjer je tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Zavzemal se je za pravice albanskega prebivalstva na Kosovu, kar je pomenilo, da je bil pod stalnim nadzorom vojaške policije.[navedi vir] Ko se je Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialnih demokratov, je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni ponovno kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega rezultata.

Leta 1993 je postal član 1. državnega zbora Republike Slovenije, ko je zamenjal Rada Bohinca; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Leta 2004 je soustanovil kontroverzno politično društvo Forum 21.[1]

Šport[uredi | uredi kodo]

Kocijančič ob sprejemu pripadnikov Športne enote Slovenske vojske, ki so sodelovali na Zimskih olimpijskih igrah 2010, na Ministrstvu za obrambo (spredaj, četrti z desne)

Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije. V tem času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval z Tonetom Vogrincem. Od leta 1981 je član predsedstva Mednarodne smučarske organizacije (FIS), od leta 2010 je njen podpredsednik.

Od leta 1991 je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, od leta 2005 pa je tudi je član izvršilnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev in od leta 2013 podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC). Od avgusta 2016 je kot podpredsednik postal v. d. predsednika, potem ko je prejšnji odstopil v olimpijski aferi zaradi dopingov. Marca 2017 je dobil podporo izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije za novembrsko kandidaturo za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev.[2]

Družina[uredi | uredi kodo]

Janez je sin Borisa Kocijančiča, predvojnega pravnika, partizana in ministra v prvi slovenski povojni vladi, in Kriste Kocijančič (roj. Pestotnik), pediatrinje. Poročen je z Andrejo Kocijančič, njun sin je priznani slovenski filozof Gorazd Kocijančič, hči pa profesorica na Filozofski fakulteti Nike K. Pokorn.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Nosilec Bloudkove nagrade (1985)

Nosilec Gospodarske zbornice (Kraigherjeva nagrada) (1990)

Prejemnik nagrade kralja Olafa (King Olav Trophy) (2014)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 24ur.com - Ustanovili Forum 21
  2. ^ "Kocijančič dobil podporo pri kandidaturi za predsednika EOC-ja". rtvslo.si. 28. marec 2017. Pridobljeno dne 14. april 2017. 

Reference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]