Dimitrij Rupel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dimitrij Rupel
Portret
1. minister za zunanje zadeve Republike Slovenije
Na položaju
16. maj 1990 – 25. januar 1993
Naslednik Lojze Peterle
Na položaju
2. februar 2000 – 7. junij 2000
Predhodnik Boris Frlec
Naslednik Lojze Peterle
Na položaju
30. november 2000 – 6. julij 2004
Predhodnik Lojze Peterle
Naslednik Ivo Vajgl
Na položaju
3. december 2004 – 21. november 2008
Predhodnik Ivo Vajgl
Naslednik Samuel Žbogar
Osebni podatki
Rojstvo (1946-04-07) 7. april 1946 (70 let)
Ljubljana
Politična stranka ZKS, SDZ, DS, LDS, SDS
Zakonci Marjetica Rupel
Poklic politik, diplomat, univerzitetni profesor

Dimitrij Rupel, slovenski sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist, * 7. april 1946, Ljubljana.

Od poletja 2013 upokojenec, nazadnje pa je bil uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve.

Rupel in Condoleezza Rice leta 2007

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rupel je leta 1970 diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ter 1976 doktoriral iz sociologije na Univerzi Brandies v Walthamu (Massachusetts). Leta 1970 se je zaposlil na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, od leta 1986 kot izredni in od leta 1992 kot redni profesor.

Sodeloval je v uredništvih več revij; 1968 do 1969 je bil odgovorni urednik Tribune, 1970 do 1971 Problemov in 1984 do 1987 Nove revije [1].

Politično delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1989 je bil med ustanovitelji stranke SDZ in predsednik njenega izvršilnega telesa. Bil je bil prvi zunanji minister Slovenije (maj 1990 - maj 1992).

Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Decembera 1994 je bil izvoljen za ljubljanskega župana, od leta 1997 do 2000 je bil veleposlanik v ZDA, nato zunanji minister.

Potem, ko je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk zavrnil njegovo imenovanje za veleposlanika v Avstriji, ga je 27. novembra 2008 predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor imenoval za posebnega odposlanca za zunanje zadeve in svetovalca v kabinetu predsednika Vlade[2]. Konec marca 2009 je s položaja posebnega odposlanca odstopil in postal uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve [3].

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi SDS.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Dimitrij Rupel piše slogovno inovativne družbeno kritične novele: Bele sobe (1970) in romane: Tajnik šeste internacionale (1971), Čaj in puške ob štirih (1972), Peto nadstropje trinadstropne hiše (v soavtorstvu z M. Dolencem 1975), Hi kvadrat (1975), Družinska zveza (1977), Maks (1983), Povabljeni, pozabljeni (1985), Levji delež (1989). Napisal je še naslednje drame: Mrzli viharji jezne domačije (1977), Job (1982), Pošljite za naslovnikom (1982) ter televizijske in radijske igre: Manj strašna noč (nadaljevanka, 1981), Sanje starega murna (1982). napisal je tudi scenarij za film Oxygen (1971, režija M. Klopčič.

Uredil je več zbornikov in Dnevnik 1951-1952 E. Kocbeka (1986). Kot angažiran pisatelj, publicist, in urednik se je zavzemal za avtonomijo kulture in umetnosti, njuno neodvisnost od ideologij in političnih intervncij, v kulturnopolitičnem delu, zlasti v osemdeetih letih 20. stoletja, pa za večjo samostojnost Slovencev v Jugoslaviji oziroma za samostojno Slovenijo. Aktualna vprašanja je tematiziral v literarnosocioloških esejh in študijah, v teoretičnih delih pa je obravnaval velika kulturna vprašanja Slovencev in Slovencev kot naroda, čigar neuresničena državotvornost je omejevalanjegovo avtonomnost tudi na področju kulture in umetnosti.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 je s soavtorji prejel Nagrado Sklada Borisa Kidriča za Literarni leksikon [4].

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • The Economist: Zunanji minister Dimitrij Rupel je nenavadno okoren za nekoga z dvajsetletnimi diplomatskimi izkušnjami (v angleščini)