1. državni zbor Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenija
Coat of arms of Slovenia.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Slovenija



Prvo mandatno obdobje Državnega zbora Republike Slovenije se je začelo po volitvah leta 1992, ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992[1], na kateri so potrdili mandate poslank in poslancev ter izvolili vodstvo (predsednika in dva podpredsednika).

Do izvolitve predsednika je konstitutivno sejo vodil najstarejši poslanec, dr. France Bučar. Prvi predsednik Državnega zbora je postal mag. Herman Rigelnik.

Največ sedežev v parlamentu je prejela Liberalno-demokratska stranka (LDS), in sicer 22. Sledili so Slovenski krščanski demokrati (SKD) s 15 sedeži in Združena lista (ZL) s 14 sedeži. Te stranke so na začetku mandatnega obdobja oblikovale koalicijo, skupaj so imele 51 sedežev v parlamentu. Poslanske sedeže so prejele tudi naslednje stranke, ki so sestavljale opozicijo: Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki je imela 12 sedežev, Slovenska ljudska stranka (SLS) 10 sedežev, Demokrati – Demokratska stranka (DS) 6 sedežev, Zeleni Slovenije (ZS) 5 sedežev in Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) 4 sedeže. Opozicijskih poslancev je bilo skupaj 37. Sedeže v parlamentu je dobilo osem političnih strank, poleg njih pa tudi predstavnika narodnih skupnosti (italijanske in madžarske, vsak po en sedež), ki jima poslanski mesti pripadata že po ustavi.

Prvo mandatno obdobje je zaznamovalo več sprememb tako v koaliciji in opoziciji kot tudi v sestavi poslanskih skupin. Ob koncu mandatnega obdobja sta koalicijo sestavljali le dve stranki, in sicer LDS s 23 poslanci in SKD s 16 poslanci; koalicija je tako štela 39 poslancev. Na strani opozicije je nastala nova poslanska skupina Slovenska nacionalna desnica (SND). Poslanci so oblikovali tudi skupino samostojnih poslancev, dva poslanca pa sta ostala samostojna. Značilnosti prvega mandata so številni prestopi med poslanskimi skupinami in tudi oblikovanje nekaterih novih poslanskih skupin. Spremembe so bile tudi v vodstvu parlamenta. Približno sredi mandatnega obdobja je prvi predsednik Državnega zbora odstopil s funkcije in septembra 1994 ga je nadomestil nov predsednik, ki je opravljal funkcijo do konca mandatnega obdobja.

Mandat se je iztekel 28. novembra 1996, ko je bil ustanovljen 2. državni zbor Republike Slovenije.[1]

Predsednik Državnega zbora[uredi | uredi kodo]

Podpredsedniki Državnega zbora[uredi | uredi kodo]

Delo[uredi | uredi kodo]

V prvem mandatnem obdobju je imel Državni zbor 40 rednih sej v trajanju 338 dni ter 53 izrednih sej, ki so skupaj trajale 90 dni. Na teh sejah so sprejeli dva ustavna zakona, 242 zakonov, 131 zakonov o ustavnih spremembah oziroma dopolnitvah zakona, 200 zakonov o ratifikaciji, 19 aktov o notifikaciji, 6 obveznih razlag, 4 poslovnike, 4 nacionalne programe, 6 resolucij, 2 deklaraciji, 669 odlokov, 26 sklepov, 7 proračunov in sorodnih aktov, 6 odreditev parlamentarnih preiskav in 175 drugih aktov.

Med letoma 1992 in 1996 je bilo vloženih 10 interpelacij, vendar jih je le sedem prišlo na dnevni red, druge se na dnevni red niso uvrstile, ker niso bile vložene v skladu s Poslovnikom državnega zbora in ustavo Republike Slovenije.

Preiskovalne komisije[uredi | uredi kodo]

V prvem mandatnem obdobju Državnega zbora je bilo ustanovljenih šest preiskovalnih komisij:

Poslanci[uredi | uredi kodo]

Tekom mandata je poslanske skupine zamenjalo oz. zapustilo več poslancev[2]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]