Pojdi na vsebino

Slovenska vojska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovenska vojska

Ustanovitev 1994 (kot Slovenska vojska)
Veje/rodovi sil enovejne oborožene sile
Sedež Ljubljana
Vodstvo
Predsednik Republike Slovenije Nataša Pirc Musar
Minister za obrambo Republike Slovenije Borut Sajovic
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Generalmajor Boštjan Močnik
Pripadniki
Vojaška polnoletnost 18
Nabor ukinjen 2003
Aktivni pripadniki 6194(stalna sestava avgust 2024)
Rezervni pripadniki 994 (pogodbena rezerva avgust 2024)
Vojaški izdatki
Proračun €1.064 milijarde (2024)
Delež BDP 1,44 (2024)
Industrija
Domači oskrbovalci Valhalla Turrets
Pipistrel
Arex
C-Astral
Tuji oskrbovalci Izrael
Zastava Italije Italija
 Češka
Zastava Turčije Turčija
 Nemčija
Zastava Švice Švica
Zastava Švedske Švedska
 Finska
ZDA
 Avstrija
 Francija
 Belgija
Zastava Evrope Evropska unija
Sorodni članki
Zgodovina Teritorialna obramba Republike Slovenije
Slovenska osamosvojitvena vojna
Čini Čini Slovenske vojske

Zastava Slovenske vojske
Himna Slovenske vojske:

Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v NATO. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu.

Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik Republike Slovenije, načelnik Generalštaba Slovenske vojske pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je generalmajor Boštjan Močnik, trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgodnji srednji vek

[uredi | uredi kodo]

Kneževini Karantanija in Karniola

[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se Avarom podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu Sama, po rodu najvrjetneje Franka, ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in prve znane slovanske državne tvorbe, kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi Karantanijo v Vzhodnih Alpah. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez Valuk. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in Germanom (Bavarcem, Langobardom in Frankom) na zahodu.

Zaradi avarske grožnje so Karantanci okoli leta 740 pod knezom Borutom prosili za pomoč Bavarce. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti krščanstvo in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. Karantanska vladarska rodbina je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje Frankovske države.

Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali kosezi. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih knezov. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med plemstvo, deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo.

Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza Ljudevita Posavskega proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s Karniolo, prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju.

Spodnja Panonija

[uredi | uredi kodo]

Spodnjo Panonijo je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez Pribina, potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi Bolgarov in Moravanov. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik Kocelj se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma Cirilu in Metodu, ki sta ga opravljala v slovanskem jeziku. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli Madžari.

Velika Karantanija

[uredi | uredi kodo]

Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija.

Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel.

Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti.

15. in 16. stoletje

[uredi | uredi kodo]

V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom.

Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov.

Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti.

Turški vpadi

[uredi | uredi kodo]

Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili.

Prvo obdobje

[uredi | uredi kodo]

Prvo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v Turškem cesarstvu prodali kot sužnje. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz Bosne v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem Bela krajina. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh.

V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več:

Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med Celjani in Habsburžani, po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino.

Drugo obdobje

[uredi | uredi kodo]

Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli Kranjsko, Štajersko, Koroško, pa tudi Goriško, čez katero so Turki vpadali v Furlanijo, kjer so vodili vojne z Benetkami.

Tretje obdobje

[uredi | uredi kodo]

V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana Sulejmana. Po bitki pri Mohaču, ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe.

Kmečki upori

[uredi | uredi kodo]
Upodobitev bitke pri Celju (1515)

Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.[1]

Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.[1]

Bitka pri Sisku

[uredi | uredi kodo]
Upodobitev bitke pri Sisku (1593)

Bitka pri Sisku se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je Hasan paša zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo Sisek. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. Andrej Turjaški je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat.

Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago krščanstva nad islamom. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti.

19. stoletje

[uredi | uredi kodo]

Napoleonove vojne in ustanovitev Ilirskih provinc je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod Avstrijsko cesarstvo. Drugo polovico 19. stoletja so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi.

Prva svetovna vojna

[uredi | uredi kodo]

Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala prva svetovna vojna. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu Avstro-Ogrske armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: vzhodnem, balkanskem in italijanskem. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta 1918 se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je general Rudolf Maister in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati Maribor z zaledjem in vzhodno Koroško, ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta 1919 so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske.

Povojna Jugoslavija in osamosvojitev

[uredi | uredi kodo]

Po aprilski vojni leta 1941 je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do 1945 so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu druge svetovne vojne postale sestavni del jugoslovanske ljudske armade JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta 1968, ko so države članice Varšavskega pakta napadle Češkoslovaško. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena Teritorialna obramba (TO).

Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu 1974 začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta 1990 vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja 1991 so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli 2. junija 1991. Petindvajsetega junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. desetdnevna vojna, ki je trajala od 26. junija do 7. julija. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil 26. oktobra 1991.

Leta 1994 se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta 2003 ter vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo leta 2004. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; Albanija, Ciper, Bosna in Hercegovina, Libanon, Kosovo, Čad in Afganistan.

Struktura

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: organizacija Slovenske vojske.
Glavni članek: seznam enot Slovenske vojske.
Glavni članek: seznam poveljstev Slovenske vojske.

Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni.

Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju.

Deli se na naslednje rodove:

  • pehota
  • oklepne enote
  • letalstvo
  • pomorstvo
  • artilerija
  • zračna obramba
  • inženirstvo
  • jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba
  • zveze
  • Obveščevalno-izvidniške enote

Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na[2]:

Struktura slovenske vojske (december 2025-danes)

[uredi | uredi kodo]
Generalštab Slovenske vojske
[uredi | uredi kodo]
Poveljstvo sil Slovenske Vojske
[uredi | uredi kodo]
  • Poveljstvo prostorskih sil
    • 2. teritorialni polk
    • 3. terirorialni polk
    • 4. teritorialni polk
    • 5. teritorialni polk
    • 6. teritorialni polk
    • 7. teritorialni polk
    • 8. teritorialni polk
    • 75. teritorialni polk
  • Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje
    • Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov
      • Šola za častnike
      • Poveljniško-štabna šola
      • Visoka vojaška šola
    • Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov
      • Šola za podčastnike
      • Višja vojaška strokovna šola
    • Center za usposabljanje
    • Center za doktrino in razvoj
      • Katedre
      • Knjižnično-informacijski založniški center
      • Šola za tuje jezike
Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025[3][4]
Lokacije enot Slovenske vojske
Pehotni bataljoni Oklepne enote Artilerijske in protioklepne enote Zračna enote in proti zračna obramba Mornarska baza Specialne sile Inženerske enote Izvidniška enota
Center za nadzor zračnega prostora

Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.[4]

Naloge in sestava

[uredi | uredi kodo]

Naloge

[uredi | uredi kodo]

Glavne naloge slovenske vojske so:

  • izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...)
  • pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...)
  • prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu)

46.055556 |long= 14.508333

Sestava

[uredi | uredi kodo]

Slovenska vojska je sestavljena iz:

  • Pripadnikov stalne sestave
  • Pripadnikov rezervne sestave
  • Prostovoljcev

Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje.

SESTAVA SV - podatki za avgust 2024ŠTEVILODELEŽ
Stalna sestava619487,02 %
Pogodbena rezerva99412,98 %
Skupaj7118100 %

STALNA SESTAVA SV

Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe.

STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024ŠTEVILODELEŽ
Častniki100916,29 %
Podčastniki177928,67 %
Vojaki215934,68 %
Vojaški uslužbenci81413,24 %
Civilne osebe4306,94 %
Skupaj6194100 %

Vojaški vikariat

[uredi | uredi kodo]

Vojaški vikariat Slovenske vojske je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo veroizpoved in politično prepričanje.

Oborožitev in oprema

[uredi | uredi kodo]

Pehotna in podporna oborožitev

[uredi | uredi kodo]
Model Slika Izvor Vrsta Kaliber Podrobnosti
Pištole
Beretta 92FS Zastava Italije Italija polavtomatska pištola 9 × 19 mm

Parabellum
Arex REX Zero 1S  Slovenija polavtomatska pištola 9 × 19 mm

Parabellum
SIG Sauer P226 Zastava Švice Švica polavtomatska pištola 9 × 19 mm

Parabellum
Brzostrelke
Heckler & Koch MP5  Nemčija brzostrelka 9 × 19 mm Parabellum
Šibrenice
Benelli M4 Zastava Italije Italija puška 12 merilnik
Jurišne puške
FN F2000  Belgija jurišna puška 5,56×45 mm NATO
FN SCAR  Belgija jurišna puška 7,62 × 51 mm NATO
Zastava M70 Zastava Jugoslavije Jugoslavija jurišna puška 7,62 × 39 mm
Mitraljezi
FN Minimi Para  Belgija lahki puškomitraljez 5,56 × 45 NATO
FN MAG  Belgija mitraljez za splošne namene 7,62 × 51 NATO
M2HB  Belgija težki mitraljez 12,7×99 NATO
Ostrostrelne puške
Steyr SSG 69  Avstrija Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem 7,62 × 51 mm NATO
Sako TRG  Finska [[Ostrostrelna puška]z zaklepnim delovanjem 7,62 × 51 mm NATO
PGM Ultima Ratio  Francija Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem 7,62 × 51 mm NATO
PGM Mini Hecate  Francija Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem .338 Lapua Magnum
PGM Hécate II  Francija Ostrostrelna puška z zaklepnim delovanjem 12,7×99 NATO
Metalci granat
Heckler & Koch GMG  Nemčija avtomatski metalec granat 40x53 mm HV
Milkor MGL  Južna Afrika metalec granat 40×46 mm LV
GL1  Belgija metalec granat 40×46 mm LV
Protioklepna oborožitev
Spike LR Izrael protitankovska vodena raketa 170 mm
RGW 90  Nemčija Netrzajna puška za enkratno uporabo 90 mm
Carl Gustav M4 Zastava Švedske Švedska netrzajna puška 84 mm

Artilerija

[uredi | uredi kodo]
Model Slika Izvor Vrsta Kaliber Službovanje Opombe
Soltam M71 (M839) Izrael vlečna havbica 155 mm 18
Soltam K6 Izrael težki minomet 120 mm 50
M69 Zastava Jugoslavije Jugoslavija minomet 82 mm NEZNANO
M57 Zastava Jugoslavije Jugoslavija minomet 60 mm NEZNANO

Zračna obramba

[uredi | uredi kodo]
Model Slika Izvor Vrsta Kaliber Število kosov Opombe
9K38 Igla Zastava Sovjetske zveze Sovjetska zveza prenosni zračni obrambni sistem 72 mm NEZNANO
IRIS-T SLM  Nemčija izstrelek zemlja-zrak 127 mm 0/2 2–3 sistemi po naročilu

Bojna vozila

[uredi | uredi kodo]
Slika Vozilo Izvor Vrsta Različica Službovanje Opombe
Tanki
M-84 Zastava Jugoslavije Jugoslavija
 Hrvaška
 Slovenija		 glavni bojni tank 57 45. Tankovska četa, do 18 aktivnih, ostali v rezervi
T-55 Zastava Sovjetske zveze Sovjetska zveza glavni bojni tank M-55S1 30 28 podarjenih Ukrajini. Ostala dva sta v muzeju v Pivki.
Oklepni transporter
Pandur I (6×6)  Slovenija Oklepni transporter LKOV Valuk 85 20 podarjenih Ukrajini.
Patria AMV  Finska oklepni transporter SKOV Svarun 30+106
BOV Zastava Jugoslavije Jugoslavija oklepni transporter BOV-3/BOV-M 12 26 podarjenih Ukrajini.
Izvidniška vozila
Otokar Cobra Zastava Turčije Turčija oklepni transporter LKVO Kobra 10 v različici RKBO
Lahka večnamenska vozila
Oshkosh JLTV ZDA Lahko bojno taktično terensko vozilo Oshkosh JLTV (Perun) 161 Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo Mangart 25, ki pa je še v razvoju.[5]
visokomobilno večnamensko kolesno vozilo ZDA Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti Hummwee M-1114
Hummwee M-1511		 42 20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi
Protiminsko zaščitena vozila
Cougar JERRV ZDA Pehotno mobilnostno vozilo Cougar HE 7
Logistična vozila
HX 8x8 RMMV Rheinmetall  Nemčija Tovornjaki za prevoz in vodo 40
Mercedes-Benz Actros  Nemčija vojaški tovornjak
Iveco serija T Zastava Italije Italija vojaški tovornjak
MAN 15 TMILGL W A1  Nemčija vojaški tovornjak
Unimog  Nemčija vojaški tovornjak 30
TAM 150 T11 B/BV Zastava Jugoslavije Jugoslavija

 Slovenija

 vojaški tovornjak
TAM 110 T7 B/BV Zastava Jugoslavije Jugoslavija

 Slovenija

 vojaški tovornjak
Toyota MMV Survivor Land Cruiser  Japonska vojaško lahko terensko vozilo 91
MRZR ZDA vojaško lahko terensko vozilo NEZNANO
Oklepna reševalna vozila
JVBT-55 Zastava Češkoslovaške Češkoslovaška Oklepno reševalno vozilo 7
VT-55 Zastava Češkoslovaške Češkoslovaška Oklepno reševalno vozilo 2
Nosilci mostov
MT-55 Zastava Češkoslovaške Češkoslovaška Most z oklepnimi vozili 4

Letala in helikopterji

[uredi | uredi kodo]
Slika Letal Izvor Vrsta Različica Službovanje Opombe
Bojna letala
Csm Pilatus PC-9 2x.jpg PILATUS PC-9 Zastava Švice Švica

 Slovenija

 Lahki napad Pilatus PC-9M »Hudournik« 9
Transportna letala
L-410 Turbolet  Češka transportno letalo 1
Alenia C-27J Spartan Zastava Italije Italija transportno letalo 2 19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.[6] 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.[7]
Falcon 2000 EX  Francija transport častniškega osebja 1
Pilatus PC-6 Zastava Švice Švica transportno letalo 2
Helikopterji
Bell 412 ZDA večnamenski helikopter 8
Eurocopter AS532  Francija transportni helikopter 4
AgustaWestland AW139 Zastava Italije Italija večnamenski helikopter AW139M 0/6 naročenih 6[8]
Šolska letala
Velis Electro  Slovenija trenažno letalo 5
Zlín Z 43  Češka trenažno letalo Zlín Z 143 2
Zlín Z-242  Češka trenažno letalo 8
Bell 206 ZDA trenažni helikopter 4
Brezpilotna bojna letala
Bramor C4EYE  Slovenija izvidništvo 16
Galeb  Slovenija izvidniško letalo 1 V operativnem delovanju v 430, Mornariškem Divizionu, na VNL Triglav 11
Gasilska letala
Air Tractor AT-802 ZDA zračno gasilstvo Air Tractor AT-802 FIRE BOSS 4 Nakup štirih letal 2023[9]

Ladjevje

[uredi | uredi kodo]
Slika Izpodriv (t) Ladja Izvor Vrsta Službovanje Opombe
375 VNL Triglav 11 Zastava Sovjetske zveze Sovjetska zveza /

 Rusija

 patruljna ladja 1 Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem.

Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL.

52 HPL Ankaran 21 Izrael patruljna ladja 1 Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11).
neznano (manj kot HPL Ankaran 21) Č-91  Poljska vojaški čoln 1 Operativen od leta 2024

Namenjen podpori potapljačev in za SAR operacije.


Načrtovana nova oprema

[uredi | uredi kodo]
Slika Ime Država Vrsta Število kosov Opombe
Spike LR2 Izrael protitankovska vodena raketa 50 [10]
Patria AMV  Finska oklepni transporter 106 Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.[11] Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo Mangart 30, ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.[5][12]
logistično vozilo Zastava Evrope Evropska unija logistično vozilo neznano
Cezar  Francija samohodna havbica 18 Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR[13]
Mistral  Francija Raketa zemlja-zrak kratkega dosega neznano [14]
Virus SW 121  Slovenija brezpilotno jurišno letalo ~12 V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo

Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora [15]


Vojaški objekti

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Seznam vojašnic Slovenske vojske.

SV in mednarodni odnosi

[uredi | uredi kodo]
Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.
Pripadniki slovenske garde na paradi v Parizu.

Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah.

Mirovne operacija:

OperacijaOrganizatorKrajČas
ALBAOVSEAlbanija1997
AFORNATOAlbanija1998
UNTSOOZNSirija1998-2010
UNIFILOZNLibanon2005-2010
UNMICOZNKosovo1999-2002
KFORNATOKosovo2000-2010
UNFYCOZNCiper1997-2001
OHROZNBiH2001-2003
SFOR-LHONATOBiH1997-2004
SFOR-MSUNATOBiH1999-2004
SFOR-MNBNATOBiH2002-2004
SFOR-ROLE1NATOBiH2000-2004
SFOR-HQNATOBiH2001-2004
SFOR-NSENATOBiH2003-2004
Joint EnterpriseNATOBiH2005-2010
ALTHEAEUFORBiH2005-2010
ISAFNATOAfganistan2004-2010
CENTCOMNATOZDA2004-2010
CONCORDIAEUMakedonija2003

Mednarodne vojaške vaje:

Ime vajeČas
Cooperative Nugget (ZDA)1997
Cooperative Key2002
Cunning Wassel2002
Clever Ferret2003
Elite2003

Nakup opreme

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!«. RTVSLO.si/mmcpodrobno. Pridobljeno 25. decembra 2024.
  2. ↑ »Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska«. www.slovenskavojska.si. Pridobljeno 21. januarja 2026.
  3. ↑ »Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV«. www.dnevnik.si. 30. junij 2025. Pridobljeno 21. januarja 2026.
  4. 1 2 »V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona«. www.slovenskavojska.si. 12. december 2025. Pridobljeno 20. januarja 2026.
  5. 1 2 »Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti | GOV.SI«. Portal GOV.SI. 24. maj 2025. Pridobljeno 21. decembra 2025.
  6. ↑ Hoyle, Craig. »Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport«. Flight Global (v angleščini). Pridobljeno 15. decembra 2025.
  7. ↑ Slovenija, Petra Marc, Janko Petrovec, TV. »Podpisana pogodba za drugo letalo spartan«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. decembra 2025.
  8. ↑ Marc, Petra. »Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. decembra 2025.
  9. ↑ Ma, Al. »Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. decembra 2025.
  10. ↑ »Slovenia orders Spike LR2 | Shephard«. www.shephardmedia.com (v angleščini). Pridobljeno 15. decembra 2025.
  11. ↑
  12. ↑ »V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"«. siol.net. Pridobljeno 21. decembra 2025.
  13. ↑ »Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice«. www.dnevnik.si. 2. junij 2025. Pridobljeno 25. decembra 2025.
  14. ↑
  15. ↑ »Oborožen, brez pilota, slovenski | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 5. januarja 2026.

Viri

[uredi | uredi kodo]


Glej tudi

Zunanje povezave


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenska_vojska&oldid=6657171«