Slovenski evrokovanci
 Evrokovanci |
|
|---|---|
| Evroobmočje in nečlanice EU z monetarnim dogovorom¹ |
|
 Andora¹ |
 Luksemburg |
 Avstrija |
 Malta |
.svg){kind=small} Belgija |
 Monako¹ |
 Ciper |
 Nemčija |
 Estonija |
 Nizozemska |
 Finska |
 Portugalska |
 Francija |
 San Marino¹ |
 Grčija |
 Slovaška |
 Irska |
 Slovenija |
 Italija |
 Španija |
 Latvija |
 Vatikan¹ |
 Litva |
|
| Članice EU izven Evroobmočja |
|
 Bolgarija |
 Poljska |
 Češka |
 Romunija |
 Danska |
 Švedska |
 Hrvaška |
 Združeno kr. |
 Madžarska |
|
| Nečlanice EU z evrom brez monetarnega dogovora |
|
 Črna gora |
 Kosovo |
| Priložnostni kovanci za 2 € Galerija evrokovancev |
|
Slovenski evrokovanci, tudi slovenski evrski kovanci, so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija. V Sloveniji je evro postal uradno plačilno sredstvo 1. januarja 2007. Skovanih je bilo 296,3 milijonov kovancev v skupni vrednosti 103.909.000 evrov[1]. Slovenske banke so 15.decembra dale v prodajo začetne komplete kovancev, hkrati pa tudi numizmatični komplet. Avtor podobe nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.
Vsebina
Slovenska podoba kovancev[uredi | uredi kodo]
Za podobe prednje strani glej članek Evrokovanci.
| 0,01 € | 0,02 € | 0,05 € |
|---|---|---|
| Štorklja, motiv ki je bil uporabljen na kovancu za 20 SIT | Knežji kamen | Groharjev Sejalec seje zvezde |
| 0,10 € | 0,20 € | 0,50 € |
| Plečnikova ideja zgradbe slovenskega parlamenta z napisom katedrala svobode, kot ga je sam poimenoval | Par lipicancev v igri | Triglav in nad njim pa ozvezdje Raka, zodiakalnega znamenja, v katerem je Slovenija postala samostojna ter napis Oj Triglav moj dom |
| 1,00 € | 2,00 € | Obod kovanca za 2 € |
| Drobno narezan, z napisom S L O V E N I J A · |
||
| Primož Trubar in napis Stati inu obstati | France Prešeren in del njegovega rokopisa Zdravljice v bohoričici |
Priložnostni kovanci[uredi | uredi kodo]
Vsaka članica evroobmočja ima možnost, da enkrat na leto izda priložnostni 2 € kovanec z drugačnim motivom, kot ga ima običajen 2 € kovanec. Ob obeležitvi posebnih dogodkov, ki se tičejo Evropske unije, pa članice evroobmočja izdajo 2 € kovance s skupnim motivom (npr. leta 2007 ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe).
Predstavljeni so 2 € kovanci, ki jih je izdala Slovenija:
-
50 let od podpisa Rimske pogodbe (2007/skupna izdaja)
-
Spominski kovanec ob 100. obletnici rojstva heroja Franca Rozmana - Staneta; 2011. Avtor oblikovanja: Edi Berk
Zbirateljski priložnostni kovanci[uredi | uredi kodo]
Zbirateljski priložnostni kovanci se izdajajo ob največ dveh dogodkih letno, izdelani so iz srebra, zlata ali drugih kovin. Prodajna cena tovrstnih kovancev je običajno višja od njihove nominalne vrednosti, vseeno pa so zakonito plačilno sredstvo, toda le v Sloveniji.[2] Izdani kovanci:
- 2008: 250-letnica rojstva Valentina Vodnika (za 30 in 100 evrov)
- 2008: Predsedovanje Evropski uniji (; po 3, 30 in 100 evrov)
- 2009: 100-letnica rojstva slikarja Zorana Mušiča (za 30 in 100 evrov)
- 2009: 100-letnica prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem (za 3, 30 in 100 evrov)
- 2010: Svetovno prvenstvo v poletih v Planici (za 30 in 100 evrov)
- 2010: Ljubljana - svetovna prestolnica knjige (za 3, 30 in 100 evrov)
Nesoglasja[uredi | uredi kodo]
Pri izboru podob nacionalnih strani slovenskih evrokovancev je prišlo tudi do zapletov:
- kovanec za 2 centa: uporaba simbola knežjega kamna (nemško Fürstenstein) je povzročila manjše politične polemike na avstrijskem Koroškem. Kamen, ki je bil del starorimskega stebra in se je uporabljal pri obredih ustoličevanja karantanskih knezov in kasneje vojvod na Gosposvetskem Polju, je bil leta 1862 prestavljen v Celovec, najprej v dvorano grbov, potem za sto let v deželni muzej. Ko se je razvedel načrt o uporabi na slovenskem evrokovancu, je koroška deželna vlada, ki ji je predsedoval Jörg Haider, 25. oktobra 2005 izdala protestno noto, ki pa jo je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel označil kot nevredno resne obravnave.[navedi vir] Knežji kamen je bil postavljen v preddverju koroške deželne vlade v Celovcu kot zgodovinski deželni simbol, a le za 4 mesece. Marca 2006 se je za stalno vrnil v dvorano grbov v deželni hiši.
- kovanec za 1 cent: prvotna zamisel podobe kovanca je bila štorklja, ki se sklanja proti žabi, da bi jo pojedla. Na prtiožbo Društva proti mučenju živali je bil motiv spremenjen.[navedi vir]
