Slovenski evrokovanci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Evrokovanci
Evroobmočje in nečlanice EU
z monetarnim dogovorom¹
Članice EU
izven Evroobmočja
Nečlanice EU z evrom
brez monetarnega dogovora

Črna gora Črna gora

Kosovo Kosovo

Priložnostni kovanci za 2 €
Ecb.europa.eu

Slovenski evrokovanci, tudi slovenski evrski kovanci, so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija. V Sloveniji je evro postal uradno plačilno sredstvo 1. januarja 2007. Skovanih je bilo 296,3 milijonov kovancev v skupni vrednosti 103.909.000 evrov[1]. Slovenske banke so 15. decembra dale v prodajo začetne komplete kovancev, hkrati pa tudi numizmatični komplet. Avtor podobe nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.

Podoba slovenskih evrokovancev[uredi | uredi kodo]

Slovenski evrokovanci – zadnja stran
0,01 € 0,02 € 0,05 €
Štorklja – motiv, ki je bil uporabljen že na kovancu za 20 SIT Knežji kamen Groharjev Sejalec seje zvezde
0,1 € 0,2 € 0,5 €
Katedrala svobode, Plečnikova maketa neuresničene zgradbe Državnega zbora Republike Slovenije Par lipicancev v igri Triglav in nad njim ozvezdje Rakazodiakalno znamenje, v katerem je Slovenija postala samostojna, ter napis Oj Triglav moj dom
1 € 2 € Rob kovanca za 2 €
Drobno narezan, z napisom
S L O V E N I J A ·
Primož Trubar in napis Stati inu obstati France Prešeren in del njegovega rokopisa Zdravljice v bohoričici

Priložnostni kovanci[uredi | uredi kodo]

Spominski kovanci[uredi | uredi kodo]

Vsaka članica evroobmočja ima možnost, da dvakrat na leto izda spominski kovanec za 2 € z drugačnim motivom, kot ga ima običajen 2 € kovanec;[2] po slovenskem zakonu lahko država to stori enkrat letno. Ob obeležitvi posebnih dogodkov, ki se tičejo Evropske unije, pa članice evroobmočja izdajo 2 € kovance s skupnim motivom (npr. leta 2007 ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe).

Predstavljeni so 2 € kovanci, ki jih je izdala Slovenija:[3]

Slika Priložnost Količina Datum
(Skupni motiv) 50. obletnica podpisa Rimske pogodbe 400.000 kovancev 25. marec 2007
500. obletnica rojstva Primoža Trubarja 1.000.000 kovancev 26. maj 2008
(Skupni motiv) 10. obletnica Ekonomske in monetarne unije EU 1.000.000 kovancev 5. januar 2009
200. obletnica ustanovitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani 1.000.000 kovancev 10. maj 2010
100. obletnica rojstva Franca Rozmana - Staneta 1.000.000 kovancev 21. marec 2011
(Skupni motiv) 10. obletnica evra 1.000.000 kovancev 3. januar 2012
800. obletnica obiskovanja Postojnske jame 1.000.000 kovancev 4. februar 2013
600. obletnica kronanja Barbare Celjske 1.000.000 kovancev 17. november 2014
2000. obletnica ustanovitve Emone 1.000.000 kovancev 9. november 2015
(Skupni motiv) 30-letnica zastave Evropske unije 1.000.000 kovancev 7. december 2015
25. obletnica osamosvojitve Slovenije 1.000.000 kovancev 20. junij 2016
10. obletnica uvedbe evra v Sloveniji 1.000.000 kovancev 2. februar 2017
svetovni dan čebel 1.000.000 kovancev 14. maj 2018
100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani 1.000.000 kovancev 25. november 2019
500. obletnica rojstva Adama Bohoriča 1.000.000 kovancev 23. december 2020
200. obletnica ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko 1.000.000 kovancev 25. oktober 2021
150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika 1.000.000 kovancev 2. marec 2022
(Skupni motiv) 35-letnica programa Erasmus 1.000.000 kovancev 1. julij 2022
150. obletnica rojstva Josipa Plemlja 993.250 kovancev 19. december 2023

Zbirateljski kovanci[uredi | uredi kodo]

Zbirateljski priložnostni kovanci se izdajajo ob največ dveh dogodkih letno, izdelani so iz srebra, zlata ali drugih kovin. Prodajna cena tovrstnih kovancev je običajno višja od njihove nominalne vrednosti, vseeno pa so zakonito plačilno sredstvo, toda le v Sloveniji.[3] Izdani kovanci:

  • 2008: 250-letnica rojstva Valentina Vodnika (za 30 in 100 evrov)
  • 2008: Predsedovanje Evropski uniji (po 3, 30 in 100 evrov)
  • 2009: 100-letnica rojstva slikarja Zorana Mušiča (za 30 in 100 evrov)
  • 2009: 100-letnica prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem (za 3, 30 in 100 evrov)
  • 2010: Svetovno prvenstvo v poletih v Planici (za 30 in 100 evrov)
  • 2010: Ljubljana - svetovna prestolnica knjige (za 3, 30 in 100 evrov)

Nesoglasja[uredi | uredi kodo]

Pri izboru podob nacionalnih strani slovenskih evrokovancev je prišlo tudi do zapletov:

  • kovanec za 2 centa: uporaba simbola knežjega kamna (nemško Fürstenstein) je povzročila manjše politične polemike na avstrijskem Koroškem. Kamen, ki je bil del starorimskega stebra in se je uporabljal pri obredih ustoličevanja karantanskih knezov in kasneje vojvod na Gosposvetskem Polju, je bil leta 1862 prestavljen v Celovec, najprej v dvorano grbov, potem za sto let v deželni muzej. Ko se je razvedel načrt o uporabi na slovenskem evrokovancu, je koroška deželna vlada, ki ji je predsedoval Jörg Haider, 25. oktobra 2005 izdala protestno noto, ki pa jo je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel označil kot nevredno resne obravnave.[navedi vir] Knežji kamen je bil postavljen v preddverju koroške deželne vlade v Celovcu kot zgodovinski deželni simbol, a le za 4 mesece. Marca 2006 se je za stalno vrnil v dvorano grbov v deželni hiši.
  • kovanec za 1 cent: prvotna zamisel podobe kovanca je bila štorklja, ki se sklanja proti žabi, da bi jo pojedla. Na prtiožbo Društva proti mučenju živali je bil motiv spremenjen.[navedi vir]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »auflagezahlen-euro-slowenien-2007«. Euro-auflagen.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2007. Pridobljeno 29. decembra 2008.
  2. »Uredba (EU) št. 651/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izdaji eurokovancev«. /eur-lex.europa.eu. 27. julij 2012.
  3. 3,0 3,1 »Kaj so spominski in zbirateljski kovanci?«. Banka Slovenije. Pridobljeno 19. aprila 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]