Knežji kamen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Knežji kamen
Knežji kamen na Krnskem gradu (risba Marka Pernharta)

Knéžji kámen (nemško Fürstenstein) je obrnjen spodnji del rimskega stebra. Izklesana je baza in del debla s kanelurami. Kamen je prvotno stal pri Krnskem gradu (avstrijska Koroška).

Na njem je v srednjem veku potekal del umeščanja za karantanske kneze in pozneje koroške vojvode (ustoličevanje koroških vojvod). Umeščanju je sledila maša v cerkvi Gospe Svete in nato še umeščanje na vojvodski prestol, kjer je vojvoda zaprisegel v nemškem jeziku in prevzel oblast.

Steber najverjetneje izvira iz bližnjega rimskega mesta Virunum, ki je bil prestolnica rimske province Norik. V srednjem veku je bil na površino kamna vrezan grb Vojvodine Koroške. Do leta 1862, ko je bil kamen prestavljen v palačo deželnih stanov, Landhaus, se je kamen nahajal severozahodno od kraljeve pfalce, ki jo je zgradil Arnulf Koroški, na Krnskem Gradu. Po tem pa je bil prenesen v Koroški deželni muzej v Celovcu. Iz veže muzeja so ga leta 2005 na pobudo tedanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja začasno prenesli v preddverje palače koroške deželne vlade, pozneje pa v grbovno dvorano deželnega zbora, kjer stoji še danes.

Knežji kamen je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za 2 centa.

V Sloveniji je postavljenih več replik Knežjega kamna. Ustoličevanje je naslikano na stenskih okrasih slovenskega parlamenta, na slikah Antona Gojmira Kosa in drugje.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Sabine Nikolay, Der Kärntner Fürstenstein im Bild : Darstellungen eines europäischen Rechtsdenkmals, Klagenfurt 2010. ISBN 978-3-7086-0369-8

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]