Banka Slovenije
Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991.
Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 je Banka Slovenije postala članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).
Po uvedbi evra 1. januarja 2007 je vključena tudi v Evrosistem, zato pri izvajanju svojih pristojnosti upošteva določila Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (ECB).
Ključna naloga Banke Slovenije je ohranjati stabilnost cen.
Banka Slovenije je pri izvajanju svojih nalog neodvisna, vendar je kot ustanova, ki opravlja javno funkcijo, hkrati odgovorna državljanom in njihovim izvoljenim predstavnikom.
Naloge
[uredi | uredi kodo]Delovanje Banke Slovenije temelji na štirih ključnih stebrih:
Denarna politika
[uredi | uredi kodo]Centralna banka sprejema odločitve, s katerimi vpliva na obrestne mere, ceno in razpoložljivost denarja ter s tem zasleduje cilje denarne politike v okviru Evrosistema.
Mikrobonitetni nadzor
[uredi | uredi kodo]Namen mikrobonitetnega nadzora je zagotavljanje finančne stabilnosti. Cilj nadzorniških aktivnosti je pravočasno zaznati tveganja na vseh področjih poslovanja bank in hranilnic ter z učinkovitim ukrepanjem zagotoviti stabilnost kreditne institucije in finančnega sistema.
Makrobonitetna politika
[uredi | uredi kodo]Makrobonitetne naloge vključujejo prepoznavanje, spremljanje in ocenjevanje sistemskih tveganj, ki lahko ogrozijo finančno stabilnost. Banka Slovenije lahko sprejema ukrepe za preprečevanje ali omejitev teh tveganj.
Reševanje bank v težavah ter sistem jamstva za vloge
[uredi | uredi kodo]Banka Slovenije izvaja naloge na področju reševanja bank v hudih finančnih težavah z namenom zmanjšanja negativnih posledic za gospodarstvo in javne finance. Hkrati upravlja sistem jamstva za vloge, ki varuje vlagatelje in ohranja zaupanje v bančni sistem.
Druge naloge
[uredi | uredi kodo]V okviru zakonskega mandata Banka Slovenije opravlja tudi naslednje naloge:
- izdaja gotovino,
- upravlja plačilne sisteme,
- upravlja uradne devizne rezerve in drugo premoženje Banke Slovenije,
- deluje kot plačilni in/ali fiskalni agent države ter kot predstavnik Republike Slovenije v mednarodnih denarnih organizacijah,
- vodi račune Republike Slovenije, državnih organov in oseb javnega prava,
- izvaja statistične naloge na področju finančne, denarne, bančne in plačilnobilančne statistike,
- upravlja centralni kreditni register.[1]
Vodstvo
[uredi | uredi kodo]Osrednja organa odločanja v Banki Slovenije sta guverner in Svet Banke Slovenije. Svet Banke Slovenije sestavlja pet članov, članov, to so guverner, ki je predsednik Sveta, in štirje viceguvernerji.[2]
Člane Sveta Banke Slovenije imenuje Državni zbor Republike Slovenije za mandat šestih let na predlog predsednika Republike Slovenije. Po izteku mandata so lahko ponovno imenovani.[3]
| Ime | Funkcija | Mandat |
|---|---|---|
| dr. Primož Dolenc | Guverner | 1. marec 2026 – 29. februar 2032 |
| mag. Tina Žumer | Viceguvernerka | 29. junij 2021 – 28. junij 2027 |
| mag. Milan Martin Cvikl | Viceguverner | 15. julij 2022 – 14. julij 2028 |
| dr. Marko Pahor | Viceguverner | 1. marec 2023 – 28. februar 2029 |
Guverner
[uredi | uredi kodo]Guverner Banke Slovenije vodi in upravlja poslovanje Banke Slovenije, predstavlja in zastopa slovensko centralno banko ter je odgovoren za izvajanje odločitev Sveta Banke Slovenije. Guverner je hkrati tudi član Svet ECB, glavnega organa odločanja Evropske centralne banke, pristojnega za sprejemanje ključnih strateških odločitev Evrosistema.
Trenutni guverner je dr. Primož Dolenc, ki funkcijo opravlja od 1. marca 2026.
Nekdanji guvernerji Banke Slovenije[5]
[uredi | uredi kodo]- dr. France Arhar, 6. marec 1991–31. marec 2001
- mag. Mitja Gaspari. 1. april 2001–31. marec 2007
- dr. Marko Kranjec, 16. julij 2007–16. julij 2013
- dr. Boštjan Jazbec, 17. julij 2013–30. april 2018
- Boštjan Vasle, 9. januar 2019–8. januar 2025
Sedež
[uredi | uredi kodo]Sedež Banke Slovenije se nahaja v Bančni palači v Ljubljani, znani tudi kot Palača Slovenska 35. Stavba stoji v središču Ljubljane in je bila zgrajena v modernističnem slogu med letoma 1920 in 1923 po načrtih češkega arhitekta Franca Krasnyja. Njegovo fasado bogatijo štirje monumentalni atlanti, delo kiparja Franca Bernekerja.
Območje, kjer stoji današnje poslopje, je bilo pozidano že v zgodnjih obdobjih razvoja mesta, izgradnja nove palače Ljubljanske kreditne banke v dvajsetih letih 20. stoletja pa je pomenila začetek modernizacije središča prestolnice.
Po drugi svetovni vojni, leta 1947, je stavba postala sedež Narodne banke Jugoslavije, po osamosvojitvi Slovenije pa je v njej svoj sedež vzpostavila Banka Slovenije. Objekt je danes kulturno zaščiten in obnovljen v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Naloge Banke Slovenije | Banka Slovenije«. www.bsi.si. Pridobljeno 5. marca 2026.
- ↑ »O nas | Banka Slovenije«. www.bsi.si. Pridobljeno 5. marca 2026.
- ↑ »Dr. Primož Dolenc nastopil funkcijo guvernerja Banke Slovenije | Banka Slovenije«. www.bsi.si. Pridobljeno 5. marca 2026.
- ↑ »O nas | Banka Slovenije«. www.bsi.si. Pridobljeno 5. marca 2026.
- ↑ »Nekdanji guvernerji Banke Slovenije | Banka Slovenije«. www.bsi.si. Pridobljeno 5. marca 2026.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradno spletno mesto
- Banka Slovenije na Facebooku
- Banka Slovenije na Instagramu
- Banka Slovenije na X
- Banka Slovenije na YouTubu
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
 | Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |