Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Evangeličanska cerkev v Sloveniji)
Skoči na: navigacija, iskanje
Evangeličanska cerkev v Domanjševcih
Evageličanski duhovniki Prekmurskega seniorata leta 1928. Od leve proti desni: Josip Benko inšpektor, Leopold Hari, Aleksander Škilič, Karel Šiftar, Štefan Kovač senior, Aladar Darvaš, dr. Filip Popp škof, Geza Heimer, Štefan Godina, sledi neki učitelj, Adam Luthar, Karel Kovač, Henrik Goschenhoffer.
Nouvi Zákon iz leta 1817.

Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji je največja protestantska denominacija v Sloveniji in je s približno 18.000 verniki 4. največja veroizpoved v Sloveniji.

Od junija 2013 jo vodi škof Geza Filo.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Evangeličanska cerkev na Kranjskem je bila ustanovljena v 16. stoletju, ko je reformator Primož Trubar prvič prevedel Luthrov katekizem ter dele Nove Zaveze v slovenščino. Malo pozneje je Jurij Dalmatin prevedel celotno Sveto Pismo, ki so ga uporabljali v tedanjih slovenskih protestantskih cerkvah. Luthrov nauk se je hitro razširjal med slovenskimi verniki. V Prekmurju so bili nosilci reformacije zemljiški gospodje - plemiški magnati Szechy-ji in Nadasdy-ji, pomembno vlogo pa je oddigral tudi štajerski plemič, baron Karl von Herberstorff, ki je kasneje postal prvi inšpektor evangeličanske cerkve na območju danšnjega Prekmurja.

V protireformacijski dobi so Habsburžani ter Rimskokatoliška cerkev protestantsko cerkev na Slovenskem popolnoma zatrli. Le na Ogrskem, kateri so pripadale tudi slovensko govoreča območja kot Slovenska okroglina (Prekmurje in Porabje), je slovenska evangeličanska cerkev zmogla preživeti v dveh cerkvenih občinah, Šurd in Čobin.

Na območju Prekmurja so v protireformacijski dobi magnati klonili pod pritiski in zamnejali strani. Skupaj z njimi (Nadasdy-ji, Szechy-ji in še nekaterimi plemiškimi družinami) so se v katolištvo spreobnili tudi njihovi podložniki. Kljub temu so prapor okoli katerega so se zbirali še preostali protestanti predstavljale nekatere ostale nižje in srednje plemiške rodbine kot petrovski Henclini, veliko-bakovski Berkeji, kuštanovski Panker-ji itd,. Henclini so kar nekajkrat preprečili zaseg protestantskih cerkva, dokler niso leta 1733 županijske oblasti zahtevale posredovanja nemških vojakov. Za plemiče je še vedno veljalo načelo Cuius regio, eius religio - vigar zemlja, tega vera. Po drugi strani pa so se bili podložniki prisiljeni prilagajati religiji svojih zemljiških gospodov. Henclini so izumrli, tako da so kasneje, od izdaje tolerančnega patenta leta 1783 pa do začetka 20. stoletja na prekmurske evamgeličane najbolj vplivali predstavniki rodbine Berke. Štefan Küzmič ogrskoslovenski pastir in pisatelj je 1771 izdal prevod Nove zaveze v prekmurščini (Nouvi Zákon). Evangeličanska cerkev danes deloma uporabi prekmurski jezik v liturgiji.

V 19. stoletju so nemško govoreči protestantski priseljenci ustanovili nove evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani, Celju ter v Mariboru. Po drugi svetovni vojni evangeličanske dejavnosti v teh mestih niso bile možne. Šele v petdesetih letih so jugoslovanske oblasti dovolile ponovno otvoritev cerkva v Ljubljani ter v Mariboru. Danes so tamkajšnji evangeličani večinoma priseljenci iz Prekmurja ter njihovi potomci.

Po koncu prve svetovne vojne je bilo 10 cerkvenih občin ločenih od Sombotelske škofije, zato je od leta 1919 začel delovati Prekmurski evangeličanski seniorat, ki je bil uradno ustanovljen tri leta kasneje. Ker je v 16. in 17. stoletju ze obstajal prvi seniorat, ki ga je vodil štajerski Slovenec Tomaž Križan, imenujejo nekateri zgodovinarji seniorat, ustanovljen 1919, tudi drugi prekmurski seniorat. Ta je bil ustanovljen leta 1922 v Murski Soboti, vodil pa ga je vse do svoje smrti Števan Kovatš, ki je tako postal prvi in zadnji prekmurski senior. Leta 1941 je bil prekmurski seniorat razpuščen, tedanji senior Kovač, ter senioratski inšpektor Josip Benko pa sta dobila dosmrtna naslova častnega seniorja, ter častnega senioratskega inšpektorja. Vsi nadaljnji seniorji so tako vodili evnagličansko cerkev v SR Sloveniji in ne več prekmursko ev. cerkev. Leta 2002 so izvolili prvega škofa, ta je postal Geza Erniša.

Današnja Evangeličanska cerkev Augsburške veroizpovedi v Sloveniji se je organizirala na podlagi statuta iz leta 1977 in je članica Svetovne luteranske zveze in Konference evropskih Cerkva.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Evangeličanski cerkvi na Slovenskem pripada 13 cerkvenih občin (glej seznam evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji)

Seniorji evangeličanske cerkve[uredi | uredi kodo]

Škofje evangeličanske cerkve[uredi | uredi kodo]

Inšpektorji evangeličanske cerkve[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Geza Filo novei evangeličanski škof, Erniša po 18 letih odhaja". MMC RTV SLO/STA. 28. junij 2013. Pridobljeno dne 28. 6. 2013. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]