Karl Kovač

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Karel Kovač
senior evangeličanske cerkve v Sloveniji
Karelkovac.jpg
Obdobje službovanja 1953 - 1959
Predhodnik Leopold Hari
Naslednik Leopold Hari
Osebni podatki
Rojstvo 7. januar 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Smrt 5. avgust 1983({{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (83 let)
Vera evangeličanska
Geslo

Karel Kovač (madžarsko Kováts Károly Zoltán), madžarski evangeličanski duhovnik, senior *7. januar 1900, Murska Sobota, † 5. avgust 1983, Maribor.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Karel Kovač se je rodil v Murski Soboti, kot Károly Zoltán Kováts očetu Istvan Kováts-u evangeličanskemu seniorju in dolgoletnemu predsedniku Prekmurske banke, ter materi Ireni pl. Berke, ki je bila iz stare ugledne plemiške družine (njen oče je bil Mihael Berke, stari oče pa vpliven odvetnik ter ogrski poslanec Jožef Berke). Njegov boter je bil Dr. Zoltan Czipott cs. kr. okrajni zdravnik in predstojnik murskosoboške bolnišnice, sin Rudolfa Czipott-a. Karel Kovač se je poročil se je z Frido Fichtmüller,prekmursko pisateljico, s katero je imel enega sina.

Po končani osnovni šoli je obiskoval internat oz. gimnazijo v Bratislavi, ter v kraju Oberschützen na Gradiščanskem. Nato je na teološki fakulteti v Šopronu študiral teologijo. Iz Šoprona je odšel v Zagreb kot vojaški kaplan pri škofu dr. Filip Popp-u, nato pa je bil nekaj mesecev kaplan v Vervenki. Za duhovnika ga je 22. junija 1924 posvetil škof Bela Kapi v Szombathely-ju. Nato se je vrnil v Prekmurje in 1. novembra 1925. leta prevzel službo duhovnika v Gornjih Slavečih, kjer je v 16 mesecih leta 1928 zgradil cerkev. Prav tako je fari zagotovil vsa ostala poslopja, ki so potrebna za duhovniško delovanje , kot so župnišče itd. Med obema vojnama je objavil precej člankov v evangeličanskem časopisju. Po drugi svetovni vojni ga je komunistična oblast skupaj z nekaterimi evangeličanskimi duhovniki (Leopold Hari, itd. med zaprtimi pa je bil tudi Sándor Mikola) zaprla v taborišče Sternthal (Kidričevo), iz katerega pa se je čez eno leto vrnil v svojo faro. Duhovniško službo je opravljal do leta 1978 in bil med letoma 1953 in 1959 senior evangeličanske cerkve. V tem obdobju je ev. cerkev v Sloveniji sklenila pogodbo z državnim socialnim zavarovanjem o pravici do pokojnine in brezplačnega zdravljenja za ev. duhovnike. Po upokojitvi se je preselil v Maribor kjer je leta 1983 tudi umrl.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Nauk za evangeličansko konfirmacijo (Murska Sobota, 1956)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vili Kerčmar: Evangeličanska cerkev na Slovenskem, Murska Sobota 1995

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Evangeličanska cerkev, Gornji Slaveči