Rudolf Cipot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rudolf Cipot
Rojstvo 18. junij 1825({{padleft:1825|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Hodoš
Smrt 20. maj 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (75 let)
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic pastor, pisatelj, duhovnik

Rudolf Cipot (madžarsko Czipott Rudolf, ali Czipott Rezső) ogrskoslovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj, sin Juriva Cipota, * Hodoš 14. januar ali 18. junij 1825. † Puconci 20. maj, 1901.

Oče je bil hodoški dušni pastir in učitelj, rodil se je pri Murski Soboti. Mati Elizabeta Hutter nemškega rodu, hči župnika v Kukmirnu (Gradiščanska). Dva brata je imel Lojze in Jožef Cipot.

Juri Cipot rano je umrl. Elizabet in sini so naselili v Šopron, kjer skromno živeli. Rudolf je študiral v liceju od 1835 do 1847, zatem v Dunaju teologijo. V Dunaju je delal kot domači učitelj in mnogo družin ga je spoštovalo.

13. marca, 1848 izrbuhnila je revolucija v Dunaju. Cipot je tudi boril kot revolucionar. Po revoluciji prispel je domov. Mnogo ljudi je prosilo, ampak ne včlanil v madžarsko revolucionarsko armijo.

26. oktobra bil je posvečen v Gjuru (Győr) in kapelanoval v Kővágóörsu pri Blatnem jezeru. V Kővágóőrsu živel je nekoč slovenski pesnik Mihael Barla.

5. aprila, 1853 naselil v Vésu (Šomodska županija) in vzel Ido Török za ženo. Od njih se je rodil več otrokov, kot Aron, ki je študiral na Saškem. Druga žena je bila Hermina Németh.

Od 3. novembra, 1858 pastiroval v Puconcih po Aleksandru Terplanu. Umrl je 1901.

Delo[uredi | uredi kodo]

  • Predga 1888-ga leta oktobra 28-ga dnéva na dén reformátzie : vu Battyándszkoj (Püczonszkoj) ev. czérkvi. : V-Szoboti (Muraszombat) : stampano z-piszkmi Grünbaum Márka, 1888.
  • Predga 1883-ga leta Octobra 14-toga dneva, liki na sztotni szpoumenek nasztávlanya Püczonszkoga Szpráviscsa czérkevnoga : i zkrátkim dojszpisüvanyem prigode püczonszke gmajne. V Keszthelyi vödána na sztroski pobozsnoga gmajnara Kühar Stevana Tesanovszkoga, 1884. 20. p.
  • Vcsenyé konfirmátzie. V-Szoboti (Muraszombat) : Czérkevno szpráviscse püczonszko, l888. 44. p.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]