Murska Sobota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Murska Sobota
Murska Sobota is located in Slovenija
Murska Sobota
Murska Sobota
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°39′36.46″N 16°9′47.22″E / 46.6601278°N 16.1631167°E / 46.6601278; 16.1631167Koordinati: 46°39′36.46″N 16°9′47.22″E / 46.6601278°N 16.1631167°E / 46.6601278; 16.1631167
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Prekmurje
Občina Murska Sobota
Površina[1]
 • Skupno 14,487 km2
Nadmorska višina 189,1 m
Prebivalstvo (2017)[2]
 • Skupno 11.194
 • Gostota 770 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9000 Murska Sobota
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Murska Sobota (O tem zvoku izgovorjava ) (prekmursko Mürska Subouta) je mesto in sedež istoimenske občine v Republiki Sloveniji.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Naziv Sobota naj bi izviral iz osebnega imena. V dokumentih iz 14. stoletja je omenjena z dodatkom Mura in z različnimi oblikami imena. Te so dobile madžarsko končnico -szombath v 15. stoletju. Ime brez pridevnika se je ponovno pojavilo v 19. stoletju, in sicer kot Sobota. To je v madžarskem črkopisu zapisana slovenska oblika imena. Druga, ljudsko najbolj znana verzija pravi, da naziv Sobota izhaja iz dneva sobota, saj so ob sobotah prirejali sejme, po katerih je mesto bilo znano od konca srednjega veka. Štajerci in Hrvati so tako morali v soboto prek Mure, temu dnevu so šaljivo rekli murska sobota.

Mesto je prvič omenjeno kot Murazombatha v listini z datumom 16. julij 1348. Na ta dan občina praznuje občinski praznik. Izjemne pravice je Murski Soboti dodelil cesar Ferdinand II.. V tem dokumentu se kraj imenuje Olchincz.[3]

Murska Sobota je bila del Železne županije (madž. Vas megye) v Kraljevini Madžarski do leta 1918.

Zgodovina mesta[uredi | uredi kodo]

Murska Sobota se je začela razvijati že v srednjem veku zaradi prometnic, ki so povezovale Ogrsko in nemške dežele. Je pa bila Murska Sobota in njena okolica poseljena že veliko prej, kar pričajo prazgodovinska in rimska najdišča. O tem priča tudi rimski nagrobnik, vzidan v steno rimsko katoliške cerkve sv. Nikolaja. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1297, zrasla pa je sredi ozemlja Belmura, z njo pa srednjeveška naseldbina, ki se z imenom Murazombatha prvič omenja 16. julija 1348. Kot mesto pa je bila Murska Sobota omenjena leta 1366. Zemljiški gospodje Széchyji so 1476 meščane oprostili vseh tlačanskih obveznosti, tri leta pozneje pa jim je ogrski kralj podelil sejemske pravice. V času turških vpadov 17.stoletja so mesto obdali z zunanjim obrambnim zidom, jarkom in obrambnimi okopi. Leta 1687 je rodbina Széchy izumrla, del mesta pa je kupil Peter Szapáry in leta 1690 s kraljevim dovoljenjem postal novi lastnik Sobote. Rodbina je imela oblast nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne. Čeprav je bila Murska Sobota mesto že v srednjem veku, je začela svojo urbano podobo dobivati šele v drugi polovici 19.stoletja. 1856 je bilo ustanovljeno večje trgovsko podjetje, sledili pa so hranilnica, kazino s knjižnico, tiskarna in bolnišnica.

Mursko-soboški okraj[uredi | uredi kodo]

Skozi zgodovino je bil sedez oraja vedno v kraju kjer je prebival plemiški sodnik oz. okrajni glavar (madž. szolgabiro lat. judex nobilium). Pri opravljanju nalog so mu pomagali namestniki orajnega glavarja oz. plemiškega sodnika (madž. alszolgabiro lat. vice judex nobilium). Z reorganizacijo županije, je Murska Sobota v 2. polovici 19. stoletja postala sedež mursko-soboškega okraja, ki ga je vodil višji okrajni glavar (madž. föszolgabiro).

Višji okrajni glavarji:

Okrajni glavarji:

Judovska skupnost[uredi | uredi kodo]

Nekoč številčna judovska skupnost je bila opustošena v času nacistične Nemčije. Natančen datum prvih poselitev Judov ni znan, prva sinagoga je bila urejena v 18. stoletju. 31. avgusta 1908 so slavnostno odprli sodobnejšo in večjo sinagogo. Ta je bila porušena leta 1954 s strani lokalnih komunističnih oblasti.

26. aprila 1944 so se morali vsi mestni Judje zglasiti z manjšo osebno prtljago v sinagogi, kjer so bili zaprti čez noč brez hrane, naslednji dan pa internirani v Čakovec ter preko Nagykanizsa v koncentracijska taborišča, večina v Auschwitz.[4]

Zadnji soboški rabin je bil Lazar Roth, rojen v Jalšvi na Češkem. Umrl je v Auschwitzu.[4] Bil je zelo priljubljen človek, saj je znal diskutirati z ljudmi, predvsem na področju filozofije. Verouk je opravljal za sinagogo, kjer je imel tudi bogato knjižnico. Judovske družine so živele na območju današnje Slovenske ulice, kjer so bile trgovine, tiskarna, gostilne in lekarna. Bili so med vodilnimi veletrgovci v Murski Soboti.

Osebnosti povezane z Mursko Soboto[uredi | uredi kodo]

Murska Sobota v literaturi[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]