Pomurska statistična regija
.png)
Pomurska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Pomurska statistična regija
[uredi | uredi kodo]Pomurska statistična regija je s površino 1.336 km2 osma največja. Sestavlja jo 27 občin. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
To je naša najbolj severovzhodna in najbolj ravninska statistična regija. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za kmetijstvo. Največje urbano središče je Murska Sobota.
Obsega 6,6 % površine Slovenije
V pomurski statistični regiji je leta 2024 živelo 5,3 % prebivalcev Slovenije, kar je približno trikrat manj kot v sosednji podravski regiji. Gostota poseljenosti je znašala 85 prebivalcev na km2, kar je bilo pod slovenskim povprečjem (105 prebivalcev na km2).
Prebivalstvo
Povprečna starost prebivalcev je bila s 46,9 leta najvišja med vsemi regijami. Za 2,6 leta je presegala državno povprečje in za 4,2 leta povprečje v osrednjeslovenski z najnižjo starostjo.
Izstopala je tudi po najmanjšem naravnem prirastu; ta je znašal –6,2 na 1.000 prebivalcev. Število živorojenih je obsegalo 6,8 na 1.000 prebivalcev in je bilo manjše le v obalno-kraški regiji, število umrlih pa največje (13,0 na 1.000 prebivalcev). Starostna sestava prebivalstva je bila najmanj ugodna: delež mladih prebivalcev (0–14 let) je predstavljal 12,8 % in je bil najmanjši v Sloveniji, medtem ko je bil delež prebivalcev, starih 65 let ali več, s 25,5 % največji. Indeks staranja je bil najvišji, znašal je 200. To pomeni, da je bilo v regiji na 100 oseb, mlajših od 15 let, 200 oseb, starih najmanj 65 let.
Med prebivalci je bilo – tako kot le še v osrednjeslovenski regiji – več žensk kot moških. V pomurski in koroški so imeli največ sklenjenih zakonskih zvez, v vsaki po 3,2 na 1.000 prebivalcev. Delež tujih prebivalcev je bil najmanjši (3,5 %). Tako iz pomurske kot jugovzhodne Slovenije je bilo najmanj odseljenih, v vsaki po 6,3 na 1.000 prebivalcev, v pomursko pa se jih je iz tujine tudi najmanj priselilo, 7,6 na 1.000 prebivalcev.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke, rojene leta 2024, v primerjavi s preostalimi regijami najnižje tako za dečke kot deklice. Dečki lahko pričakujejo, da bodo živeli 76,7 leta, deklice pa 82,4. Delež novorojenih otrok neporočenih mater oz. staršev je bil tukaj največji in je znašal 70,7 %. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je znašala 30,4 leta, kar je bila tretja najnižja vrednost med vsemi regijami. Najmanjši je bil delež živorojenih, rojenih materam, starim 35 let ali več (18,2-odstoten).
V vrtce je bilo vključenih 86,8 % otrok, starih 1–5 let, kar je bil drugi največji delež med regijami. Izobrazbena sestava tukajšnjih prebivalcev v starosti 25–64 let je na ravni regij kazala največji delež tistih z največ osnovnošolsko izobrazbo (15,3 %) in najmanjši delež oseb z višje- ali visokošolsko izobrazbo (26,0 %). Tukaj in v obalno-kraški regiji so imeli najmanj študentov, 29 na 1.000 prebivalcev.
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti v pomurski regiji je bila najnižja med vsemi in je znašala 63,0 %. Vrzel med stopnjo za moške in ženske je znašala 5,9 odstotne točke in je bila druga najmanjša. Stopnja anketne brezposelnosti je bila nad povprečjem (3,7 %) – 4,1-odstotna. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 21,3 % (enako slovenskemu povprečju) odhajalo na delo v druge regije. Pomurska in koroška sta bili edini, iz katerih največ delovnih migrantov ni odhajalo v osrednjeslovensko regijo. Iz pomurske jih je največ (49 %) odhajalo v podravsko regijo, sledila je osrednjeslovenska (40 %).
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v tej regiji je obsegala 1.405 EUR, kar je bilo za 8 % oz. 121 EUR manj od slovenskega povprečja.
Gospodarstvo
Regija je ustvarila 3,7 % bruto dodane vrednosti Slovenije. BDP na prebivalca je znašal 21.790 EUR ali za tretjino manj od slovenskega povprečja. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil najmanjši – znašal je 15.448 EUR in je bil za desetino manjši od državnega povprečja.
V regiji je delovalo okoli 8.850 podjetij, ki so zaposlovala povprečno po 4,1 osebe.
Kakovost življenja
Prebivalci so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju s 7,6 (na lestvici od 0 do 10) in se uvrstili pod slovensko povprečje (7,7). Enako stopnjo zadovoljstva so izrazili še v štirih drugih regijah.
Regija je imela tretje največje število obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev, in sicer 2,8. Višji vrednosti sta imeli le jugovzhodna Slovenija in posavska.
Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti je bila tretja najvišja od vseh. Takih oseb je bilo 2,9 %. Velik (27-odstoten) je bil tudi delež gospodinjstev s težavami, kot so puščajoča streha, vlažne stene, temelji ali tla ter trhli okenski okvirji oz. tla. Po drugi strani je bila stopnja prenaseljenosti stanovanja najnižja. V stanovanjih s premajhnim številom sob po številu članov gospodinjstva je živelo 6,6 % oseb, trikrat manj kot v posavski, ki je imela največji delež.
S povprečno 601 osebnim avtomobilom na 1.000 prebivalcev so presegali državno povprečje. Starost avtomobila je dosegala 11,2 leta, kar je bilo tik pod povprečjem.
Okolje
Pomurska in primorsko-notranjska regija sta imeli največji delež prečiščene odpadne vode pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema, in sicer vsaka 98 %. Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljene okoli 22 m3 vode na prebivalca, kar je bila najmanjša količina med regijami. Na prebivalca je nastalo 573 kg komunalnih odpadkov, več jih je bilo le v osrednjeslovenski (591 kg), ločeno pa so jih zbrali okoli 76 %.
Sestavlja jo 27 občin
S 144 km2 je bila največja občina v regiji Moravske Toplice. Največ prebivalcev (16 %) je na sredini leta 2024 živelo v Murski Soboti (18.474), ki je bila z 289 prebivalci na km2 na začetku leta tudi najgosteje poseljena občina v regiji. Med 30 najmanjših občin po številu prebivalcev se jih je iz te regije uvrstilo 12. Hodoš je bil s 346 prebivalci najmanjša občina v regiji in druga najmanjša v Sloveniji, občina Kobilje pa s 512 prebivalci druga najmanjša v regiji in četrta najmanjša v državi.[1]
Pomurska statistična regija v številkah
[uredi | uredi kodo]| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2024 | 1.336 |
Gostota naseljenosti, 1. 1. 2024 | 85,1 | |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2024 | 113.551 | Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024 | 46,9 | |
| Naravni prirast, 2024 | –703 | Delež prebivalcev, starih 0–14 let (%), 1. 7. 2024 | 12,8 | |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 | 9.013 | Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024 | 25,5 | |
| Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 | 3.963 | Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –6,2 | |
| Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 | 3.257 | Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,9 | |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 | 44.040 | Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –4,3 | |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 34.716 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 2024 | 15,3 | |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 4.959 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 2024 | 26,0 | |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024 | 2.178,19 | Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024 | 63,0 | |
| Število podjetij, 2024 | 8.846 | Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 5,6 | |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 | 2.475 | Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024 | 21.790 | |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 64.094 | Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 2,8 | |
| Število prihodov turistov, 2024 | 322.438 | Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024 | 601 | |
| Število prenočitev turistov, 2024 | 1.006.271 | Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/prebivalca, 2024 | 420 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STAT[2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1] |
Občine v statistični regiji
[uredi | uredi kodo]- Občina Apače
- Občina Beltinci
- Občina Cankova
- Občina Črenšovci
- Občina Dobrovnik
- Občina Gornja Radgona
- Občina Gornji Petrovci
- Občina Grad
- Občina Hodoš
- Občina Kobilje
- Občina Križevci
- Občina Kuzma
- Občina Lendava
- Občina Ljutomer
- Občina Moravske Toplice
- Mestna občina Murska Sobota
- Občina Odranci
- Občina Puconci
- Občina Radenci
- Občina Razkrižje
- Občina Rogašovci
- Občina Sveti Jurij ob Ščavnici
- Občina Šalovci
- Občina Tišina
- Občina Turnišče
- Občina Velika Polana
- Občina Veržej
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Statistični urad Republike Slovenije
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- YouTube
Viri
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 10. marca 2025.
- ↑ »Podatkovni portal SI-Stat«.
| Pokrajine (neformalne) |  | |
|---|---|---|
| Statistične regije | ||
| Volilne enote | ||
Zgodovinske tvorbe | ||
| Rimske province | ||
| Zgodnjesrednjeveške države | ||
| Zgodovinske dežele (Habsburška monarhija) | ||
Cerkvenoupravne enote | ||
| Cerkvene pokrajine | ||
| Škofije | ||
