Koroška statistična regija
.png)
Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Njene meje niso v skladu z mejami nekdanje dežele Koroške. Gospodarsko središče regije so Ravne na Koroškem,[1] status regionalnega središča pa si delita s Slovenj Gradcem, ki je tudi sedež edine mestne občine v tej regiji in nosilec avtomobilske oznake SG.
Koroška statistična regija
[uredi | uredi kodo]Koroška statistična regija je s površino 1.041 km2 tretja najmanjša. Sestavlja jo 12 občin. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
Regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnati hribi in gore in sicer Pohorje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter tri rečne doline: Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v Mežiški dolini, ki je gospodarsko najbolj razvita. Regijske institucije so porazdeljene med t. i. somestje Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd. Ta tri mesta so tudi gospodarsko središče regije, gospodarsko je pomembna tudi Črna na Koroškem. Največja koncentracija prebivalstva v regiji pa je na območju Raven na Koroškem, ki se že stikajo s sosednjimi Prevaljami. Gospodarsko pomembno je tudi kmetijstvo.
Obsega 5,1 % površine Slovenije
Koroška statistična regija je po površini in številu prebivalcev tretja najmanjša v Sloveniji. V 2024 je na tej površini živelo približno 70.500 prebivalcev ali 3,3 % vseh v Sloveniji. Na kvadratnem kilometru je prebivalo povprečno 68 ljudi, kar jo je uvrstilo med najredkeje poseljene regije.
Prebivalstvo
Prebivalci te regije so bili na sredini leta 2024 v povprečju stari 45,4 leta, kar je bilo približno leto dni več od povprečja v Sloveniji. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil med največjimi na ravni regij (23,7 %), delež mlajših od 15 let pa pod povprečjem (14,1 %). Koeficient starostne odvisnosti je znašal 60,8 in je bil tretji najvišji. To pomeni, da je bilo 61 otrok in starejših prebivalcev odvisnih od 100 delovno sposobnih.
Skupni prirast prebivalstva (tj. seštevek naravnega in selitvenega prirasta) je bil v tej regiji negativen in je znašal –1,9 na 1.000 prebivalcev. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi najmanjši (7,1 %), manjši je bil le v pomurski regiji (3,5 %).
Celotna stopnja rodnosti je bila z 1,7 ena najvišjih med regijami; ta vrednost prikazuje povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu. Povprečna starost mater ob prvem rojstvu je bila tukaj najnižja, 28,3 leta. Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši niso bili poročeni, je bil v tej regiji drugi največji (67,0 %). Povprečna starost umrlih je znašala 78,4 leta, nižja je bila le v pomurski (77,7 leta). Kljub 3,2 sklenjene zakonske zveze na 1.000 prebivalcev, kar je bila najvišja vrednost (enako je imela pomurska), je bil delež poročenih prebivalcev v tej in osrednjeslovenski regiji drugi najmanjši (v vsaki 41 %), delež razvezanih pa najmanjši med regijami (5,6 %).
Delež prebivalcev (25–64 let) s srednješolsko izobrazbo je bil tukaj največji, 60,2-odstoten, tistih z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa tretji najmanjši, 28,4-odstoten.
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti je znašala 66,8 % in je bila v 2024 tretja najnižja med regijami, stopnja anketne brezposelnosti pa v tej in gorenjski regiji z 2,6 % druga najnižja. Delež delovnih migrantov je bil 20,8-odstoten, za 1,7 odstotne točke manjši od povprečja v državi. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v savinjsko (35 %), sledili sta osrednjeslovenska (31 %) in podravska (25 %). V regiji prebivališča je delalo 79 % delovno aktivnega prebivalstva, tj. četrti največji delež.
Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v regiji je znašala 1.427 EUR, kar je bilo za 99 EUR oz. 7 % manj od državnega povprečja.
Gospodarstvo
Ta regija je v 2024 ustvarila 2,4 % bruto dodane vrednosti Slovenije. BDP na prebivalca te regije je znašal 22.735 EUR in je bil četrti najmanjši regionalni BDP. Od povprečja je bil manjši za 28 %. Po drugi strani je neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca v koroški statistični regiji obsegal 17.521 EUR in je bil tretji največji med regijami. Povprečje na ravni države (17.066 EUR) je presegal za okoli 3 %.
V regiji je delovalo skoraj 6.200 podjetij, skupno so zaposlovala okoli 25.000 oseb, povprečno 4,0 osebe na podjetje.
Kakovost življenja
Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem opisali z najnižjo oceno med regijami, v povprečju s 7,3 (na lestvici od 0 do 10). Povprečje za Slovenijo je znašalo 7,7.
Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila tukaj najvišja, 7,1-odstotna, tj. za 3,4 odstotne točke višja kot v jugovzhodni Sloveniji, ki je imela drugo najvišjo stopnjo, povprečje pa je znašalo 1,8 % oseb. Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila druga najvišja; takih oseb je bilo 19,1 % (enako tudi v podravski). Desetina gospodinjstev si ni mogla privoščiti primerno ogrevanega stanovanja, kar je bilo največ med regijami. Imeli so tudi najmanjši delež gospodinjstev, v katerih bi vsi njegovi člani lahko odšli na enotedenske letne počitnice zunaj doma (72 %), in gospodinjstev, ki so si lahko privoščila mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan (91 %).
Povprečna starost osebnih avtomobilov, ki so jih vozili tukajšnji prebivalci, je bila na ravni regij druga najnižja (10,8 leta), novejše avtomobile so imeli le v osrednjeslovenski (10,5 leta). Osebnih avtomobilov je bilo 588 na 1.000 prebivalcev, tj. blizu povprečja za Slovenijo (587).
Okolje
V tej regiji je na prebivalca v povprečju nastalo 542 kg komunalnih odpadkov oz. 16 kg na prebivalca več, kot je znašalo povprečje. Ločeno so zbrali 77,2 % nastale količine, kar je bil drugi največji delež. Gospodinjstvom je bila iz javnega vodovoda na ravni regij dobavljena ena najmanjših količin vode, skoraj 31 m3 na prebivalca.
Sestavlja jo 12 občin
Po površini nobena izmed 12 občin ne spada med manjše v Sloveniji, se pa med najredkeje poseljene uvršča Ribnica na Pohorju. V njej je na začetku leta 2024 živelo 18 prebivalcev na km2 (povprečje za Slovenijo je bilo 105 prebivalcev na km2). Največ prebivalcev, 17.077 oz. okoli četrtino v regiji, je imela na sredini leta 2024 občina Slovenj Gradec, sledile so Ravne na Koroškem z 11.142 občani. Preostale so imele po manj kot 10.000 prebivalcev.[2]
Koroška statistična regija v številkah
[uredi | uredi kodo]| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2024 | 1.041 | Gostota naseljenosti, 1. 1. 2024 | 67,7 | |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2024 | 70.512 | Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024 | 45,4 | |
| Naravni prirast, 2024 | –229 | Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2024 | 14,1 | |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 | 6.240 | Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024 | 23,7 | |
| Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 | 2.809 | Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –3,2 | |
| Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 | 2.485 | Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,4 | |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 | 29.263 | Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –1,9 | |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 22.246 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024 | 11,4 | |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 3.430 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024 | 28,4 | |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024 | 2.222,09 | Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024 | 66,8 | |
| Število podjetij, 2024 | 6.195 | Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 2,5 | |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 | 1.604 | Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024 | 22.735 | |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 19.918 |
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 2,0 | |
| Število prihodov turistov, 2024 | 54.683 | Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024 | 588 | |
| Število prenočitev turistov, 2024 | 145.230 | Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/prebivalca, 2024 | 411 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STA[3]T | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [2] |
Občine v statistični regiji
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Koroska.net - Osrednji portal koroške regije
- Statistični urad Republike Slovenije
- SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada RS
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- Kronika - Iz zgodovine Koroške
- YouTube
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bogataj, Janez; Klemenc; Andrej Komat; Anton Kos; Matjaž Krajčič; Darij Ogrin; Darko Plut; Dušan Potočnik; Slavič, Irma (2012). Veliki atlas Slovenije [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d. COBISS 262269952. ISBN 978-961-01-2214-2.
- 1 2 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 11. marca 2025.
- ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
| Pokrajine (neformalne) |  | |
|---|---|---|
| Statistične regije | ||
| Volilne enote | ||
Zgodovinske tvorbe | ||
| Rimske province | ||
| Zgodnjesrednjeveške države | ||
| Zgodovinske dežele (Habsburška monarhija) | ||
Cerkvenoupravne enote | ||
| Cerkvene pokrajine | ||
| Škofije | ||
