Pojdi na vsebino

Kmetijstvo

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kmet v Nemčiji na tradicionalen način, s konjem in plugom, obdeluje svoje polje.

Kmetíjstvo je gospodarska panoga, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in vzrejo živali za hrano in surovine, ki jih je skozi generacije umetno selekcionirali za čim večji pridelek.[1]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kmetijstvo je ena najstarejših in najpomembnejših človekovih dejavnosti. Začelo se je pred približno 10.000 leti v obdobju neolitika, ko so ljudje prenehali biti zgolj lovci in nabiralci ter so začeli gojiti rastline in udomačevati živali. Prve oblike kmetijstva so se razvile na območjih rodovitnega polmeseca na Bližnjem vzhodu, v Egiptu, Mezopotamiji, na Kitajskem in v Srednji Ameriki. Ljudje so začeli sejati žita, kot so pšenica, ječmen in riž, ter vzrejati živali, na primer ovce, koze in govedo.[2][3][4]

Z razvojem kmetijstva so nastajale stalne naselbine in kasneje mesta. Presežki hrane so omogočili razvoj obrti, trgovine in kulture. V antiki so kmetje uporabljali preprosta orodja, kot so plug, motika in srp. Rimljani so izboljšali namakanje in obdelavo tal ter razširili znanje o vinogradništvu in sadjarstvu. Kmetijstvo je postalo temelj gospodarstva.[4] V Evropo se je razširilo pred približno 5000 leti iz bližnjega vzhoda.

V srednjem veku se je kmetijstvo razvijalo počasneje, vendar so se pojavile pomembne novosti, kot so kolobarjenje, uporaba gnoja in boljši plugi. Večina prebivalstva je živela na podeželju in delala na zemlji. Kmetje so pridelovali hrano za sebe in za fevdalne gospode. Kmetijstvo je bilo močno odvisno od vremena in naravnih razmer.[5]

Z industrijsko revolucijo v 18. in 19. stoletju je prišlo do velikih sprememb. Uvedli so stroje, kot so sejalnice, kosilnice in traktorji. Uporaba umetnih gnojil in kasneje Fitofarmacevtskih sredstev je povečala pridelek. Kmetijstvo je postalo bolj učinkovito, vendar tudi bolj intenzivno. Za isto količino pridelka je bilo potrebno čedalje manj delovne sile. Število zaposlenih v kmetijstvu se je hitro začelo zmanjševati.[6]

Po koncu druge svetovne vojne se je z novimi načini obdelovanja zemlje, z novo tehnologijo in bolj intenzivno uporabo pesticidov, herbicidov in z novimi načini intenzivnega kmetovanja proizvodnja hrane v razvitem svetu precej povečala. Kmetijstvo je v razvitih deželah običajno intenzivno.

Danes je kmetijstvo sodobna panoga, ki uporablja tehnologijo, satelite, računalnike in avtomatizacijo. Poudarek je tudi na trajnostnem razvoju, ekološki pridelavi in varovanju okolja. Kmetijstvo ostaja ključno za prehrano ljudi in razvoj družbe.

Leta 2007 je Mednarodna organizacija dela objavila podatek, da kmetijstvo prvič v zgodovini ni največji sektor globalne ekonomije.[7]

Vrste kmetijstva

[uredi | uredi kodo]

Delitev po panogah

[uredi | uredi kodo]
Sodobna obdelava zemlje z traktorjem

Agronomija in hortikultura temeljita na pridelavi rastlinske hrane in ostalih primarnih rastlinskih surovin. Tu spadajo panoge kot so sadjarstvo, poljedelstvo, zelenjadarstvo, zeliščarstvo in gobarstvo.[8]

  • Poljedelstvo se ukvarja z pridelavo poljščin kot so razna žita, krompir, detelje, oljne rastline kot na primer oljnata ogrščica, buče... in odi vseh panog agronomije zajema največji delež obdelovalne površine.[9]
  • Zelenjadarstvo se ukvarja z pridelavo zelenjadnic kot so, kapusnice, solatnice, nebinovke, bučnice, špinačnice, čebulnice, metuljnice in nekatere bolj ekzotične rastline.[10]
  • Sadjarstvo se ukvarja z pridelavo sadja, grozdja in oljk. Sem so vključena drevesa in grmičevje, kot so na primer pečkarji, koščičarji, jagodičevje mediteransko sadje, grozdje, oljke in ostalo tropsko sadje kot je na primer banana. Načeloma so to rastline ki imajo življensko dobo daljšo odi enega leta vendar ne vse šparglji na primer spadajo pod zelenjadarstvo kljub temu da imajo življensko dobo več let.[11]
  • Zeliščarstvo se ukvarja z pridelavo zelišč kot je na primer kraška sivka, žafran, zeliščna meta, žajbelj...[12]
Sodobna vzreja brojlerjev

Živinoreja oz. zootehnika[13] temelji na vzreji domačih živali. Deli se na panoge kot so govedoreja, perutninarstvo, prašičjereja, reja drobnice, akvakultura, in druge bolj ekzotične oblike, kot so vzreja žuželk, polžev, kuščarjev, konjeništvo... Obstaja več oblik živinoreje na primer nomadska živinoreja, planšarstvo, pašništvo in pastirstvo.[14] Živinoreja zaradi svojih značilnosti omogoča izkoriščati površine na katerih ni možno izvajati agronomskih panog.[15] Živinoreja je tudi pomemben vir pridelave organskih gnojil.

Delitev po intenzivnosti

[uredi | uredi kodo]

Konvencionalno kmetijstvo oz. intenzivno, se osredotoča na visoko produktivnosti, z najmanjšim možnim deležem neobdelane zemlje in visokim vnosom (vode, gnojil, fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in avtomatizacija) ter visokimi količinami pridelka na površino. Izvajajo ga v glavnem v razvitih državah. Za ta namen izkorišča vsa možna sredstva se pravi vsa razpoložljiva fitofarmacevtska sredstva, vsa možna gnojila (mineralna, organska), vsa možna zdravila za živali in vse možne tehnike obdelave zemlje ali vzrejaje živali.[20][21][22]

Integrirano kmetijstvo, se ravno tako osredotoča na visoko produktivnosti, z najmanjšim možnim deležem neobdelane zemlje. Vendar razlika je v tem da je poudarek na trajnosti rabi zemlje, kar pomeni, da gnojimo in uporabljamo FFS-je samo toliko kolikor, je treba in ne več, saj to lahko dolgoročno vodi do degradacije zemlje, kar znižuje pridelke in dobiček in je zato ne trajnostno. Taka oblika kmetijstva ima za to določene omejitve nekaterih FFS-jev, rabo veterinarskih zdravil, ki jih določi posamezna država.[23][24][25]

Ekološko kmetijstvo, ima sicer tudi cilj maksimirati produktivnost in dobiček kot vsako gospodarstvo, vendar za ta namen uporablja le Organska gnojila in ekološke FFS-je in ne uporablja herbicidov ki lahko škodujejo prsti. Namesto uporabe herbicidov se poslužuje uporabi drugih ne kemičnih načinov zatiranja plevelov, kot je na primer mehansko zatiranje plevelov, slepa setev... V živinoreji pa je prepovedana uporaba antibiotikov za zdravljenje živali in se namesto njega uporablja naravna krepitev imunskega sistema z ustrezno pašo (gibanjem), saj obstaja pri tem nevarnost za nastanek odpornih patogenov.[26][27] Kljub temu da naj bi varovalo zemljo pred degradacijo in ohranjalo naravo ga mnogi strokovnjaki kritizirajo, da ima manjše pridelke in je pri določenih panogah in rastlinskih kulturah bistveno manj ekonomično.[20][28]

Biodinamično kmetijstvo, ravno tako kot ekološko ne uporablja mineralnih gnojil in nekaterih FFS-jev, vendar s to razliko da bolj upošteva podnebne dejavnike kot so lunine mene, Osredotoča se tudi na samo samooskrbi, saj je mnenja, da kar se pridela na zemlji mora tudi končani na isti zemlji zato ne uporablja nabavljenih gnojil temveč se jih karseda možno pridela doma na kmetiji z živinorejo in kompostiranjem. Ta oblika kmetijstva je bolj stil življenja kot pa gospodarstvo saj ne strmi toliko k dobičku ampak tudi k našim odnosom do narave in okolja.[29][30]

Ostale vrste kmetijstva

[uredi | uredi kodo]

Pri požigalništvu kmetovalci izkrčijo zaplato gozda z izsekavanjem in požiganjem dreves. Očiščeno zemljišče uporabijo za pridelavo poljščin dokler čez nekaj let prst ni preveč osiromašena, nakar območje opustijo in izkrčijo drug del gozda. To vrsto kmetovanja izvajajo v delih sveta z obilnimi padavinami, kjer se gozd hitro obnavlja – v severovzhodni Indiji, Jugovzhodni Aziji in v porečju Amazonke.[31]

Ročno trosenje gnojila v Zambiji

Samooskrbno kmetijstvo zadovoljuje potrebe družine ali manjše lokalne skupnosti, le malo ostane za prodajo izven skupnosti. Intenzivno ga izvajajo v monsunski Aziji in Jugovzhodni Aziji.[32] Po oceni je bilo leta 2018 na svetu 2,5 milijarde samooskrbnih kmetovalcev, ki so obdelovali več kot polovico obdelovalne zemlje.[33]

Položaj sodobnega kmetijstva

[uredi | uredi kodo]
Mehanizirano žetje pšenice s sodobnim kombajnom, ki ga spremlja traktor s prikolico

V 20. stoletju se je z vzponom intenzivnega kmetijstva močno povečala produktivnost. Po ekonomskim merilih je denimo kmetijstvo v Združenih državah Amerike zdaj približno 1,7-krat produktivnejše na enoto vloženega dela in kapitala kot leta 1948.[34] Največji delež kmetijske pridelave na svetu ima sicer Ljudska republika Kitajska, ki ji sledijo Evropska unija, Indija in ZDA.[35] Intenzivno kmetovanje temelji na visoki uporabi predvsem mineralnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in mehanizacije, kar zmanjšuje potrebo po delovni sili, hkrati pa povzroča onesnaževanje in povečuje odvisnost kmetijstva od trga ter državnih subvencij. Degradacija prsti in bolezni ter škodljivci so drug globalen problem; resno degradiranih naj bi bilo že 40 % vseh obdelovalnih površin na svetu.[36][37]

V zadnjih letih se v razvitih državah krepi odpor proti konvencionalnemu intenzivnemu kmetijstvu zaradi okoljskih posledic, kar je vodilo do vzpona gibanj za ekološko, regenerativno in trajnostno kmetijstvo.[38] Vodilno vlogo na tem področju ima Evropska unija, ki je leta 1991 prva začela certificirati ekološke kmetovalce in leta začela reformo sistema subvencij v skupni kmetijski politiki.[39] Proces je spodbudil raziskave alternativnih tehnologij, kot so integriran nadzor škodljivcev, selektivna vzreja[40] in pridelava v kontroliranih pogojih (rastlinjaki, hidroponika ipd.)[41][42] in genetsko spremenjeni organizmi.[43]

Po drugi strani povpraševanje po pridelkih za proizvodnjo biogoriv,[44] pozidava kmetijskih zemljišč, naraščanje prevoznih stroškov v globalizirani trgovini, podnebne spremembe in naraščanje števila prebivalstva ogrožajo prehransko varnost v mnogih delih sveta.[45][46][47]

Delovna sila

[uredi | uredi kodo]
Po modelu treh sektorjev se delež zaposlenih v kmetijstvu in drugih primarnih panogah (zeleni stolpec) zmanjšuje z razvojem gospodarstva

Po ekonomskem modelu treh sektorjev je lahko delež prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom in drugimi primarnimi aktivnostmi, večji od 80 % v najmanj razvitih državah, v zelo razvitih pa manj kot 2 %.[48] Od industrijske revolucije ta delež vztajno pada, od 55–75 % v 16. stoletju v Evropi, 35–36 & v 19. stoletju[49] do manj kot 10 % danes.[48] V začetku 21. stoletja se je s kmetijstvom preživljala milijarda ljudi ali več kot tretjina vse svetovne delovne sile. Sektor predstavlja približno 70 % otroškega dela in v mnogih državah je v kmetijstvu precej večji delež žensk kot v drugih panogah.[50] Leta 2007 je kmetijstvo na globalni ravni prvič v zgodovini prehitel terciarni (storitveni) sektor.[7]

Kmetijstvo v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije.

V Sloveniji predstavljajo kmetijska zemljišča 32 % celotnega ozemlja, gozdovi okoli 59,9 %, 8,2 % površin pa predstavljajo ostala zemljišča. V strukturi rabe kmetijskih zemljišč zavzemajo največji delež trajni travniki in pašniki (54,6 %), sledijo jim njive (30,3 %) ter trajni nasadi (8,4 %). Slabih 7 % kmetijskih zemljišč predstavljajo ostala kmetijska zemljišča. To so opuščena zemljišča, ki se stihijsko zaraščajo.

Glavna poljščina je koruza, ki je s tega mesta po drugi svetovni vojni izrinila pšenico, v zadnjih desetletjih pa se povečuje tudi delež industrijskih in krmnih rastlin v pridelavi. V živinoreji prevladuje govedoreja.[1]

Slovenija se uvršča med države z nadpovprečnim deležem podeželskih območij v EU. Od skupno 12 statističnih regij v Sloveniji je kar osem pretežno podeželskih, štiri pa so značilno podeželske (po kriterijih OECD). Značilno podeželska območja predstavljajo 30,5 % celotnega ozemlja države in zajemajo 38,5 % vsega prebivalstva. Ostali del ozemlja in prebivalstva pa spada pod pretežno podeželska območja.[51] Delež prebivalstva, ki se primarno ukvarja s kmetijstvom, pa je padel že pod 5 %.[1]

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Ivanič, Martin, ur. (2011). »Kmetijstvo«. Slovenika. Zv. A–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 562–564. COBISS 257461504.
  2. ↑ Brothwell, Don (1975-05). »Early history of agriculture«. Nature (v angleščini). Zv. 255, št. 5507. str. 368–369. doi:10.1038/255368a0. ISSN 0028-0836. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  3. ↑ Weisdorf, J. (1. avgust 2009). »Why did the first farmers toil? Human metabolism and the origins of agriculture«. European Review of Economic History (v angleščini). Zv. 13, št. 2. str. 157–172. doi:10.1017/S136149160900241X. ISSN 1361-4916.
  4. 1 2 Jones, Glynis; Kluyver, Thomas; Preece, Catherine; Swarbrick, Jennifer; Forster, Emily; Wallace, Michael; Charles, Michael; Rees, Mark; Osborne, Colin P. (2021-01). »The origins of agriculture: Intentions and consequences«. Journal of Archaeological Science (v angleščini). Zv. 125. str. 105290. doi:10.1016/j.jas.2020.105290. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  5. ↑ Andersen, Thomas Barnebeck; Jensen, Peter Sandholt; Skovsgaard, Christian Volmar (1. januar 2016). »The heavy plow and the agricultural revolution in Medieval Europe«. Journal of Development Economics. Zv. 118. str. 133–149. doi:10.1016/j.jdeveco.2015.08.006. ISSN 0304-3878.
  6. ↑ Chu, Angus C.; Peretto, Pietro F.; Wang, Xilin (1. september 2022). »Agricultural revolution and industrialization«. Journal of Development Economics. Zv. 158. str. 102887. doi:10.1016/j.jdeveco.2022.102887. ISSN 0304-3878.
  7. 1 2 »Services sector overtakes farming as world's biggest employer: ILO«. The Financial Express. Associated Press. 26. januar 2007. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2013. Pridobljeno 24. aprila 2013.
  8. ↑ »What is Horticulture? A Modern Applied Plant Science!«. Department of Horticulture (v ameriški angleščini). Pridobljeno 24. decembra 2025.
  9. ↑ »Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2020«. www.stat.si. Pridobljeno 24. decembra 2025.
  10. ↑ Pušenjak, Miša (2022). Vrtnarimo z Mišo Pušenjak. Ljubljana: Kmečki glas. COBISS 110839043. ISBN 978-961-203-529-7.
  11. ↑ Štampar, Franci; Lešnik, Mario; Veberič, Robert; Solar, Anita (2005). Sadjarstvo. Kmečki glas. ISBN 978-961-203-284-5.
  12. ↑ Rode, Janko (2018). Zeliščni vrt Domača lekarna. Ljubljana: Kmečki glas. COBISS 293356032. ISBN 978-961-203-474-0.
  13. ↑ »Enote / Zootehnika«. www.bf.uni-lj.si. Pridobljeno 24. decembra 2025.
  14. ↑ »Planšarstvo – Gorenjski muzej«. Pridobljeno 24. decembra 2025.
  15. ↑ »Živinoreja in živalski proizvodi | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 24. decembra 2025.
  16. ↑ Holcman, Antonija; Terčič, Dušan; Kavčič, Stane; Zorman Rojs, Olga (2020). Perutnina: reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Ljubljana: Kmečki glas. COBISS 303772928. ISBN 978-961-203-484-9.
  17. ↑ »Premiki ovac in koz | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 24. decembra 2025.
  18. ↑ »Reja alpak in lam«. agrofortel.si. Pridobljeno 24. decembra 2025.
  19. ↑ »Akvakultura | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 24. decembra 2025.
  20. 1 2 Seufert, Verena; Ramankutty, Navin; Foley, Jonathan A. (2012-05). »Comparing the yields of organic and conventional agriculture«. Nature (v angleščini). Zv. 485, št. 7397. str. 229–232. doi:10.1038/nature11069. ISSN 1476-4687. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  21. ↑ »Intensive Agriculture«. Britannica Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2006.
  22. ↑ »Intensive farming v organic farming«. BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2007.
  23. ↑ »Integrirana pridelava | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 23. decembra 2025.
  24. ↑ Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica (2020). »Tehnološka navodila za integrirano pridelavo 2020 | KGZ Slovenije«. KGZS. Pridobljeno 23. decembra 2025.
  25. ↑ IOSR Journal of Agriculture and Veterinary Science. Zv. 1, št. 2. 2012. doi:10.9790/2380-012. ISSN 2319-2372 https://doi.org/10.9790/2380-012. {{navedi revijo}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  26. ↑ »Ekološka pridelava | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 23. decembra 2025.
  27. ↑ »Ekološko kmetovanje | KGZ MB«. www.kmetijski-zavod.si. Pridobljeno 23. decembra 2025.
  28. ↑ de Ponti, Tomek; Rijk, Bert; van Ittersum, Martin K. (1. april 2012). »The crop yield gap between organic and conventional agriculture«. Agricultural Systems. Zv. 108. str. 1–9. doi:10.1016/j.agsy.2011.12.004. ISSN 0308-521X.
  29. ↑ Drofenik, Rok Jožef. »Vpliv biodinamičnih preparatov na pridelek izbranih vrtnin«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  30. ↑ Muhie, Seid Hussen (1. marec 2023). »Concepts, Principles, and Application of Biodynamic Farming: a Review«. Circular Economy and Sustainability (v angleščini). Zv. 3, št. 1. str. 291–304. doi:10.1007/s43615-022-00184-8. ISSN 2730-5988.
  31. ↑ »Shifting cultivation«. Survival International. Arhivirano iz spletišča dne 29. avgusta 2016. Pridobljeno 28. avgusta 2016.
  32. ↑ Waters, Tony (2007). The Persistence of Subsistence Agriculture: life beneath the level of the marketplace. Lexington Books.
  33. ↑ »Chinese project offers a brighter farming future«. Nature. 555 (7695): 141. 7. marec 2018. Bibcode:2018Natur.555R.141.. doi:10.1038/d41586-018-02742-3. ISSN 0028-0836. PMID 29517037.
  34. ↑ »Agricultural Productivity in the United States«. USDA Economic Research Service. 5. julij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2013. Pridobljeno 22. aprila 2013.
  35. ↑ »UNCTADstat – Table view«. Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2017. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  36. ↑ Sample, Ian (31. avgust 2007). »Global food crisis looms as climate change and population growth strip fertile land«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. aprila 2016.
  37. ↑ »Africa may be able to feed only 25% of its population by 2025«. Mongabay. 14. december 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2011. Pridobljeno 15. julija 2016.
  38. ↑ Scheierling, Susanne M. (1995). »Overcoming agricultural pollution of water: the challenge of integrating agricultural and environmental policies in the European Union, Volume 1«. Svetovna banka. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2013. Pridobljeno 15. aprila 2013.
  39. ↑ »CAP Reform«. European Commission. 2003. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2010. Pridobljeno 15. aprila 2013.
  40. ↑ Poincelot, Raymond P. (1986). »Organic Farming«. Toward a More Sustainable Agriculture. Towards a More Sustainable Agriculture. str. 14–32. doi:10.1007/978-1-4684-1506-3_2. ISBN 978-1-4684-1508-7.
  41. ↑ »The cutting-edge technology that will change farming«. Agweek. 9. november 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2018. Pridobljeno 23. novembra 2018.
  42. ↑ Charles, Dan (3. november 2017). »Hydroponic Veggies Are Taking Over Organic, And A Move To Ban Them Fails«. NPR. Pridobljeno 24. novembra 2018.
  43. ↑ GM Science Review First Report Arhivirano 16 October 2013 na Wayback Machine., Prepared by the UK GM Science Review panel (July 2003). Chairman David King, p. 9
  44. ↑ Smith, Kate; Edwards, Rob (8. marec 2008). »2008: The year of global food crisis«. The Herald. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2013.
  45. ↑ »The cost of food: Facts and figures«. BBC. 16. oktober 2008. Arhivirano iz spletišča dne 20. januarja 2009. Pridobljeno 26. septembra 2013.
  46. ↑ Walt, Vivienne (27. februar 2008). »The World's Growing Food-Price Crisis«. Time. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2011.
  47. ↑ Watts, Jonathan (4. december 2007). »Riots and hunger feared as demand for grain sends food costs soaring«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. septembra 2013.
  48. 1 2 »Labor Force – By Occupation«. The World Factbook. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz spletišča dne 22. maja 2014. Pridobljeno 4. maja 2013.
  49. ↑ Allen, Robert C. »Economic structure and agricultural productivity in Europe, 1300–1800« (PDF). European Review of Economic History. 3: 1–25. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. oktobra 2014.
  50. ↑ »Safety and health in agriculture«. Mednarodna organizacija dela. 21. marec 2011. Pridobljeno 1. aprila 2018.
  51. ↑ »Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007–2013«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2008. Pridobljeno 24. julija 2008.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Faostat - statistika mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) o kmetijski pridelavi v svetu
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kmetijstvo&oldid=6624895«