Mednarodna organizacija dela

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Small Flag of the United Nations ZP.svg   Mednarodna organizacija dela
 
OIT - Sede de Ginebra.jpg
Sedež v Ženevi
Tip org. agencija znotraj OZN
Kratice ILO
Vodja Generalni direktor
Zastava Čila Juan Somavía
Status aktiven
Ustanovitev 1919
Sedež Zastava Švice Ženeva
Spletna stran www.ilo.org
Wikimedia
Commons
Commons:Category:International Labour Organization International Labour Organization
Zastava ILO
Delegat EH Greenwood, ZDA in generalni sekretar Harold B. Butler s pisarniškim osebje prve Mednarodne konference dela v Washingtonu, DC, oktober-november 1919, pred Pan American Building.

Mednarodna organizacija dela (angleško International Labour Organization; kratica ILO) je mednarodna organizacija, ki deluje kot specializirana agencija OZN, s stalnim sedežem v Ženevi (Švica).

Ustanovljena 11. aprila 1919, je bila sprva ena agencij Lige narodov, dokler ni po razpadu Lige in ustanovitvi OZN ob koncu druge svetovne vojne, 14. decembra 1946 postala prva specializirana agencija Organizacije združenih narodov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev[uredi | uredi kodo]

ILO je bila ustanovljena kot agencija Društva narodov po Versailles pogodbi, ki je končala prvo svetovno vojno. VanDaele, (2005) trdi, da je leta 1919 pionirsko generacijo znanstvenikov, strokovnjakov socialne politike in politikov, namenjeni neprimerljivi mednarodni organizacijski okvir za delovno politiko. Očetje organizacije ILO so zelo dobro začrtali pravila pri socialnih mislih in ukrepanja pred letom 1919. Člani so se poznali med seboj iz prejšnjih zasebnih poklicov in ideoloških omrežij, ki so si izmenjavali znanje, izkušnje in zamisli o socialni politiki. Predvojni »epistemološki skupnosti« kot je Mednarodno združenje za delovno pravo (IALL), ustanovljena leta 1900, in političnih mrež, kot je socialistična Druga internacionala, so bili odločilni dejavnik pri institucionalizaciji mednarodne politike dela. Po evforiji po prvi svetovni vojni, je bila zamisel »zmožna družba« pomemben katalizator za socialni inženiring ILO arhitektov. Kot nova disciplina, mednarodnega delovnega prava, je postal uporaben instrument za uvajanje socialnih reform v praksi. Utopične ideale ustanoviteljev za socialno pravičnost in pravico do dostojnega dela - so bile spremenjene s strani diplomatskih in političnih kompromisov, na pariški mirovni konferenci leta 1919, ki prikazuje bilance ILO med idealizmom in pragmatizmom.

Odgovornost[uredi | uredi kodo]

Za razliko od drugih specializiranih agencij Združenih narodov, je Mednarodna organizacija dela tristranska upravna struktura, ki zastopa vlado, delodajalce in delavce.

Upravni organ[uredi | uredi kodo]

Upravni organ je danes izvršitelj Mednarodnega urada za delo. Sestaja se trikrat letno: marca, junija in novembra. Sprejemajo odločitve o ILO politiki, sprejme osnutek programa in proračuna organizacije. Upravni organ je sestavljen iz 28 vladnih predstavnikov, 14 predstavnikov delavcev in 14 predstavnikov delodajalcev. Deset vladnih sedežev ima stalno v lasti Brazilija, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Italija, Japonska, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in Združene države. Preostali vladni predstavniki so izvoljeni s strani vladnih delegatov vsake tri leta.

Mednarodna konferenca dela[uredi | uredi kodo]

ILO organizira mednarodno konferenco dela vsako leto junija v Ženevi, kjer se oblikuje in sprejema konvencije in priporočila. Na konferenciji se prav tako odloča o splošni ILO politiki, delovnega programa in proračuna. Vsaka država članica je na konferenci zastopana z štirimi predstavniki: dva vladna predstavnik, predstavnik delodajalcev in predstavnik delavce. Vsi imajo enako pravico glasovanja, ne glede na populacijo države. Predstavniki delodajalcev in delavcev se običajno opredeli v dogovoru z »najbolj reprezentativne« nacionalnih organizacij delodajalcev in delavcev. Po navadi, delavski delegati uskladijo svoje glasovalne, kot to naredijo tudi delodajalski delegati.

Države članice[uredi | uredi kodo]

Danes organizacija šteje 178 držav članic iz vsega sveta. Slovenija je bila sprejeta dne 29. maja 1992.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]