Žito

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn.

Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati. Večina teh rastlin, npr. riž, koruza, pšenica, oves, proso, ječmen in , botanično spada v družino trav (Poaceae). Med »neprava« žita lahko štejemo tudi ajdo, ki botanično spada v družino dresnovk (Polygonaceae).[1]

Beseda žito lahko pomeni tudi plod teh rastlin. V publicistični rabi se v pomenu plod žita uporablja iz srbohrvaščine prevzeta manj primerna beseda žitarica (prvotni slovenski pomen je 'prodajalka žita').

Zaradi bogate kemične sestave, enostavne predelave in možnosti skladiščenja so žita pomembna za prehrano, krmo živine (industrijo). Žito se v prehrambeni industriji uporablja kot sestavina za kruh, za različne hranilne pripravke kot so žitni kosmiči itd.

V prehrani največ uporabljajo:

Glede na uporabo delimo žita na:

  • krušna
  • kašnata (nekrušna)

Krušna so tista, ki jih največ meljejo v moko iz katere lahko zamesimo testo za kruh (pšenica,rž). Kašnata žita so tista, ki jih ne meljejo, ampak le luščijo v kaše. Iz njihove moke težko zamesimo testo, mešati jo moramo s krušno moko.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Tajnšek, 1980: 23.

Viri[uredi | uredi kodo]

Tone Tajnšek: Strnine in koruza v Sloveniji. Ljubljana: ČZP Kmečki glas, 1980.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]