Jugovzhodna Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Statistična regija jugovzhodna Slovenija
Prebivalstvena piramida za leto 2021 - jugovzhodna Slovenija

Statistična regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v besedi[uredi | uredi kodo]

Ta regija na jugovzhodu Slovenije je po površini največja slovenska regija, ki povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija).

Obsega 13,2 % površine Slovenije[uredi | uredi kodo]

Jugovzhodna Slovenija je z 2.675 km2 po površini največja statistična regija. Je približno 6-krat večja od zasavske, po površini najmanjše regije. V 2021 je v jugovzhodni Sloveniji živelo 7 % prebivalcev Slovenije, kar je bil peti največji delež med regijami. Je med redkeje poseljenimi, saj je na km2 živelo 55 prebivalcev oz. skoraj polovico manj od državnega povprečja.

Prebivalci mlajši in manj izobraženi od povprečja v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Starostna sestava tukajšnjega prebivalstva je bila ugodnejša kot v večini drugih regij. Povprečna starost prebivalcev v regiji je bila druga najnižja in je znašala 43 let. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj najvišji (16,4-odstoten), delež prebivalcev nad 64 let pa drugi najmanjši (19,8-odstoten).

Regija je imela v 2021 drugi najvišji naravni prirast: -0,4 na 1.000 prebivalcev. V njej se je rodilo okoli 11 otrok na 1.000 prebivalcev, kar je bilo največ med vsemi regijami. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je bila v tej in koroški regiji najnižja (30,3 leta), ob rojstvu prvega otroka pa je bila najnižja v tej in posavski regiji (28,8 leta). V regiji je bil tudi najvišji delež tretjerojenih otrok ali otrok višjega reda, skoraj 20 %.

Izobrazbena sestava je bila manj ugodna v primerjavi s slovenskim povprečjem. S 25-odstotnim deležem prebivalcev s končano največ osnovno šolo je bila v 2021 na drugem mestu. Prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bilo 22 %, kar je bilo 3 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani so imeli 36 študentov na 1.000 prebivalcev; toliko jih je bilo še v savinjski in gorenjski regiji, največ, 38, pa jih je bilo v osrednjeslovenski in goriški regiji.

Ta regija je izstopala tudi po največjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih); teh je bilo 4,6 na 1.000 prebivalcev oz. skoraj 2 več na 1.000 prebivalcev od slovenskega povprečja.

Stopnja delovne aktivnosti nad povprečjem[uredi | uredi kodo]

Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2021 četrta najvišja in za 2,4 odstotne točke višja od povprečja; dosegla je 69,1 %, kar pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije (15–64 let) okoli 69 % delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 4,2-odstotna, to je bilo za pol odstotne točke nižje od državnega povprečja. S 26,8-odstotnim deležem delovnih migrantov je zasedla peto mesto. Največ prebivalcev je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (78,5 %), sledila je posavska (6,9 %).

Dohodki in BDP na prebivalca drugi najvišji[uredi | uredi kodo]

Povprečna mesečna neto plača je v jugovzhodni Sloveniji leta 2021 znašala 1.284 EUR in je bila samo v tej in v osrednjeslovenski regiji višja od slovenskega povprečja (v tej za 1 %, v osrednjeslovenski pa za 9 %). BDP na prebivalca je bil tukaj drugi najvišji regionalni BDP v Sloveniji; znašal je 23.914 EUR in je bil od povprečja nižji za 3,5 %. Sicer pa je bruto domači proizvod te regije predstavljal 7 % BDP-ja Slovenije. V regiji je delovalo okoli 11.200 podjetij in vsako je zaposlovalo povprečno 4,9 osebe; to je bilo drugo najvišje povprečje med regijami.

Stopnja tveganja revščine je bila v tej regiji najnižja; z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 8 % oseb.

Število in povprečna starost osebnih avtomobilov nad povprečjem[uredi | uredi kodo]

Število osebnih avtomobilov (580 na 1.000 prebivalcev) in njihova povprečna starost (10,7 leta) sta bila nad povprečjem v državi – to je znašalo 564 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, njihova povprečna starost pa 10,6 leta.

Letna količina komunalnih odpadkov na prebivalca, nastalih v tej regiji, je bila četrta najnižja: 482 kg na prebivalca, to je bilo 36 kg manj od državnega povprečja.

V 2021 so imeli 398 stanovanj na 1.000 prebivalcev, kar je bila četrta najnižja vrednost med regijami. So pa stanovanja bila večja; njihova povprečna uporabna površina je znašala 88 kvadratnih metrov (enako kot v koroški regiji). To je bila četrta najvišja vrednost med regijami.

Sestavlja jo 21 občin[uredi | uredi kodo]

Občine v regiji se med seboj zelo razlikujejo. Tako je del regije tudi prebivalstveno najmanjša slovenska občina v 2021, Osilnica. V njej je na sredini leta 2021 živelo 325 prebivalcev. Druga prebivalstveno najmanjša občina v regiji in šesta najmanjša v državi je bila občina Kostel s 688 prebivalci. Prebivalstveno največja v regiji in šesta največja v državi pa je bila s 37.339 prebivalci občina Novo mesto.[1]

Živorojeni, statistične regije, 2021 - STAGE

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v številkah[uredi | uredi kodo]

Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2021
2.675
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2021
54,5
Število prebivalcev, 1. 7. 2021
145.879
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2021
43,0
Naravni prirast, 2021
-65
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2021
16,4
Število učencev v osnovnih šolah, 2021/2022
14.409
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2021
19,8
Število dijakov (po prebivališču), 2021/2022
5.113
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021
-0,4
Število študentov (po prebivališču), 2021/2022
5.309
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021
2,5
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2021
64.407
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 1. 1. 2021
2,1
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021
51.315
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2021
14,7
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021
6.036
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2021
28,6
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2021
1.981,44
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2021
69,1
Število podjetij, 2021
11.203
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2021
5,9
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2021
3.490
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2021
23.914
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
48.232
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2021
4,6
Število prihodov turistov, 2021
149.698
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2021
580
Število prenočitev turistov, 2021
487.559
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2021
304
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1]

Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS
  2. »Podatkovna baza SiStat«.