Pojdi na vsebino

Jugovzhodna Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Statistična regija jugovzhodna Slovenija
Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide.
Prebivalstvena piramida, jugovzhodna Slovenija, 2023

Statistična regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v besedi

[uredi | uredi kodo]

Ta regija na jugovzhodu Slovenije je po površini največja slovenska regija, ki povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija).

Obsega 13,2 % površine Slovenije

Jugovzhodna Slovenija je z 2.675 km2 po površini največja statistična regija. Je približno 6-krat večja od zasavske, po površini najmanjše regije. V 2023 je v jugovzhodni Sloveniji živelo okoli 7 % prebivalcev države, kar je bil peti največji delež med regijami. Je med redkeje poseljenimi, saj je na km2 živelo povprečno 55 prebivalcev oz. skoraj dvakrat manj od državnega povprečja (tj. 105 prebivalcev na km2).

Prebivalstvo

Starostna sestava prebivalstva je bila v 2023 ugodnejša kot v večini drugih regij. Povprečna starost prebivalcev v jugovzhodni Sloveniji je bila druga najnižja in je znašala 43 let. Indeks staranja je bil prav tako drugi najnižji in je na sredini leta znašal 125. To pomeni, da je bilo v regiji na 100 oseb, mlajših od 15 let, 125 oseb, starih najmanj 65 let. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil tukaj največji (16,4-odstoten), delež prebivalcev, starih nad 64 let, pa drugi najmanjši (20,5-odstoten).

Regija je imela drugi najvišji naravni prirast: –0,6 na 1.000 prebivalcev. V njej se je rodilo okoli 10 otrok na 1.000 prebivalcev, kar je bilo največ med vsemi regijami. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je bila v jugovzhodni Sloveniji najnižja (30,2 leta). V tej regiji je bil tudi najvišji delež živorojenih otrok, rojenih materam, mlajšim od 25 let (15,5 %). Povprečna starost umrlih je tukaj in v podravski znašala 78 let, kar je bila druga najnižja starost na ravni regij. Delež prezgodnje umrljivosti, ki izraža delež mlajših od 65 let med umrlimi v posameznem letu, je bil 15,8-odstoten, drugi najvišji.

Izobrazbena sestava je bila manj ugodna v primerjavi s slovenskim povprečjem. S 13,7-odstotnim deležem prebivalcev (25–64 let) s končano največ osnovno šolo je bila regija na tretjem mestu. Prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bilo 29,9 %, kar je bilo za 3,4 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani se je uvrstila med regije z več študenti (34 na 1.000 prebivalcev) ter med regije z največ diplomanti (8 na 1.000 prebivalcev).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila za 1,5 odstotne točke višja od povprečja; dosegla je 70,8 %, kar pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije (15–64 let) okoli 71 % delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila s 3,7 % enaka državnemu povprečju. Z 28 % delovnih migrantov je imela peti najvišji delež. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (79 %), sledila je posavska (7 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v tej regiji je leta 2023 znašala 1.479 EUR in je bila samo v tej in v osrednjeslovenski regiji višja od slovenskega povprečja (v tej za 33 EUR, v osrednjeslovenski pa za 122 EUR).

Gospodarstvo

Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v jugovzhodni Sloveniji drugi najvišji; obsegal je 17.233 EUR. Od povprečja na ravni države (16.615 EUR) je bil višji za 3,7 %. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil četrti najvišji regionalni BDP v Sloveniji; znašal je 27.170 EUR in je bil od povprečja nižji za 9,9 %.

V regiji je delovalo nekaj več kot 12.100 podjetij in vsako je zaposlovalo povprečno 4,6 osebe; to je bilo drugo najvišje povprečje med regijami.

Kakovost življenja

Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te regije ocenili enako kot prebivalci osrednjeslovenske in posavske – vsi z oceno 7,8 (na lestvici od 0 do 10), kar je bilo nad povprečjem (7,7). Stopnja tveganja revščine (10,2 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (11,2 %) sta bili v tej regiji tretji najnižji. Delež oseb, starih 0–64 let, ki živijo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so za dohodek delali manj kot petino svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih, je bil tukaj med najvišjimi. Znašal je 4,5 %, višje so imeli le v podravski, pomurski in zasavski regiji.

Regija je izstopala tudi po največjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih); teh je bilo 5,4 na 1.000 prebivalcev oz. skoraj 3 več od slovenskega povprečja (na 1.000 prebivalcev).

Število osebnih avtomobilov (597 na 1.000 prebivalcev) in njihova povprečna starost (11,3 leta) sta bila nad povprečjem v državi – to je znašalo 579 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, njihova povprečna starost pa 11,1 leta.

Okolje

Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljeno 33,9 m3 vode na prebivalca. Pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema je bilo prečiščene 97,3 % odpadne vode, kar je bil drugi najvišji delež; povprečje za Slovenijo je znašalo 72,4 %. V regiji je na prebivalca nastalo 450 kg komunalnih odpadkov, 68 kg manj od povprečja. Ločeno so zbrali približno 70 % nastalih komunalnih odpadkov, kar je bil eden najnižjih deležev.

Sestavlja jo 21 občin

Občine v regiji se med seboj zelo razlikujejo. Tako je del te regije tudi prebivalstveno najmanjša slovenska občina, Osilnica. V njej je na sredini leta 2023 živelo 338 prebivalcev. Druga najmanjša občina v regiji po številu prebivalcev in peta najmanjša v državi je bila občina Kostel s 620 prebivalci. V Novem mestu, prebivalstveno največji občini v regiji in šesti največji v državi, pa je živelo 38.189 prebivalcev oz. okoli četrtina vseh v regiji. Del regije je tudi občina Kočevje, po površini največja občina v Sloveniji. Obsega 556 m2, kar je skoraj toliko kot znaša skupna površina 29 najmanjših občin.[1]

Prikazan je odstotni delež prebivalcev, starih od 0 do 14 let, med vsemi prebivalci. Vir: SURS
Delež prebivalcev, starih 0–14 let, statistične regije, 2023 - STAGE

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v številkah

[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2023
2.675
 Gostota naseljenosti, 1. 7. 2023
55,0
Število prebivalcev, 1. 7. 2023
147.406
 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2023
43,2
Naravni prirast, 2023
–93
 Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2023
16,4
Število učencev v osnovnih šolah, 2023/2024
14.690
 Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2023
20,5
Število dijakov (po prebivališču), 2023/2024
5.569
 Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023
–0,6
Število študentov (po prebivališču), 2023/2024
5.091
 Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2023
5,4
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2023
65.968
 Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 1. 1. 2023
4,7
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2023
51.674
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2023
13,7
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2023
6.277
 Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2023
29,9
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2023
2.262,08
 Stopnja delovne aktivnosti (%), 2023
70,8
Število podjetij, 2023
12.120
 Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2023
6,0
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2023
4.004
 Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2023
27.170
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
48.232
 Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2023
5,4
Število prihodov turistov, 2023
157.849
 Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2023
597
Število prenočitev turistov, 2023
487.750
 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2023
307
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1]

Občine v statistični regiji

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 12. marca 2025.
  2. ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jugovzhodna_Slovenija&oldid=6401073«