Jugovzhodna Slovenija
Statistična regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Statistična regija jugovzhodna Slovenija v besedi[uredi | uredi kodo]
Ta regija na jugovzhodu Slovenije je po površini največja slovenska regija, ki povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija).
Statistična regija jugovzhodna Slovenija je po površini naša največja regija. Obsega 2.675 km2 in je približno 6-krat večja od zasavske – naše po površini najmanjše regije. V 2019 je tukaj živelo 7 % vseh prebivalcev Slovenije. Gostota naseljenosti je bila tretja najnižja: na kvadratnem kilometru je prebivalo povprečno 54 prebivalcev. Starostna sestava tukajšnjega prebivalstva je bila ugodna. Delež 0–14 let starih prebivalcev je bil tukaj najvišji (16,2-odstoten). Ta regija je bila v 2019 ena od treh, v katerih je bil naravni prirast pozitiven (0,7 na 1.000 prebivalcev). Preostali dve s pozitivnim naravnim prirastom sta bili osrednjeslovenska in gorenjska. V 2019 se je v jugovzhodni Sloveniji rodilo 11 otrok na 1.000 prebivalcev. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila tukaj na ravni regij druga najnižja (28,6 leta); nižja je bila le še v koroški statistični regiji. Izobrazbena sestava prebivalstva jugovzhodne Slovenije je bila manj ugodna. 26 % prebivalcev te regije je imelo namreč končano le največ osnovnošolsko izobrazbo. Ta regija je v 2019 izstopala še po najvišjem številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (4,3).
Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2019 v jugovzhodni Sloveniji 68,5-odstotna, tretja najvišja na ravni regij (to pomeni, da je bilo med delovno sposobnimi prebivalci te regije 68,5 % delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih). Stopnji delovne aktivnosti med spoloma sta se razlikovali za 10,5 odstotnih točk, kar je bila druga najvišja razlika (stopnja delovne aktivnosti med moškimi je bila namreč 73,5-odstotna, med ženskami 63,0-odstotna). Povprečna mesečna neto plača je v 2019 v tej regiji znašala 1.149 EUR in je bila samo v tej in še v osrednjeslovenski regiji višja od slovenskega povprečja (v tej za 1,4 %, v osrednjeslovenski pa za 8,6 %). BDP na prebivalca, je bil tukaj drugi najvišji regionalni BDP v Sloveniji; znašal je 23.096 EUR. Sicer pa je bruto domači proizvod te regije predstavljal 7 % bruto domačega proizvoda Slovenije. Največji delež bruto dodane vrednosti v tej regiji je ustvarila Industrija (54 %). Letna količina komunalnih odpadkov na prebivalca, nastalih v tej regiji, je bila druga najnižja (445 kg na prebivalca, to je 64 kg manj od povprečja v celi Sloveniji). Manj odpadkov na prebivalca kot v jugovzhodni Sloveniji je nastalo le v koroški regiji, in sicer 22 kg manj. [1]
Statistična regija jugovzhodna Slovenija v številkah[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
---|---|---|---|---|
Površina, km2, 1. 1. 2019 | 2.675 |
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2019 | 54,1
| |
Število prebivalcev, 1. 7. 2019 | 144.688 |
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2019 | 42,5
| |
Naravni prirast, 2019 | 108 |
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2019 | 16,2
| |
Število učencev, 2019/2020 | 13.855 |
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2019 | 18,6
| |
Število dijakov, 2019/2020 | 5.002 |
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2019 | 0,7
| |
Število študentov, 2019/2020 | 5.031 |
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2019 | 8,5
| |
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2019 | 64.633 |
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 1. 1. 2019 | 9,2
| |
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2019 | 52.404
|
Prebivalci, stari 15-64 let, z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (%), 1. 1. 2019 | 20,3
| |
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2019 | 5.872 |
Prebivalci, stari 25-64 let, z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (%), 1. 1. 2019 | 27,6
| |
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2019 | 1.769,98 |
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2019 | 68,5
| |
Število podjetij, 2019 | 10.831 |
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2019 | 5,9
| |
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2019 | 3.341 |
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2019 | 23.096
| |
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2016 | 49.039 |
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2019 | 4,3
| |
Število prihodov turistov, 2019 | 173.271 |
Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev), 31. 12. 2019 | 57
| |
Število prenočitev turistov, 2019 | 506.836 |
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2019 | 294
| |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, [1], Podatkovni portal SI STAT | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah |
Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]
- Občina Črnomelj
- Občina Dolenjske Toplice
- Občina Kočevje
- Občina Kostel
- Občina Loški Potok
- Občina Metlika
- Občina Mirna
- Občina Mirna Peč
- Občina Mokronog - Trebelno
- Mestna občina Novo mesto
- Občina Osilnica
- Občina Ribnica
- Občina Semič
- Občina Sodražica
- Občina Straža
- Občina Šentjernej
- Občina Šentrupert
- Občina Škocjan
- Občina Šmarješke Toplice
- Občina Trebnje
- Občina Žužemberk
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Statistični urad Republike Slovenije
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- https://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS