Gorenjska statistična regija
.png)
Gorenjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Gorenjska statistična regija
[uredi | uredi kodo]Gorenjska statistična regija je s površino 2.137 km2 šesta največja. Sestavlja jo 18 občin. Spada v kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.
Ta regija je skoraj v celoti alpska in deloma zaščitena kot narodni park. Njena značilnost so visoke gore, med katerimi je najvišji Triglav, simbol slovenstva. Največje urbano in gospodarsko središče je mesto Kranj. Razgiban relief in podnebje sta dobra osnova za turistično dejavnost.
Obsega 10,5 % površine Slovenije
V gorenjski statistični regiji je leta 2024 živelo 11 % prebivalcev Slovenije. Gostota poseljenosti je bila z 98 prebivalci na km2 površine manjša od slovenskega povprečja (tj. 105 prebivalcev na km2).
Prebivalstvo
Povprečna starost prebivalcev v letu 2024 je bila tukaj tretja najnižja med regijami. Znašala je 43,9 leta, kar je bilo manj od državnega povprečja (44,3 leta). Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je tako kot v osrednjeslovenski dosegal drugo najvišjo vrednost, v obeh 15,3-odstotno. Delež prebivalcev, starejših od 64 let, je bil 21,9-odstoten, ravno pod povprečjem (22,0 %).
Naravni prirast je bil z –1,3 na 1.000 prebivalcev tretji največji, skupni selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa je znašal 3,5. Na 1.000 prebivalcev so imeli živorojenih 8,4, kar je bila tretja najvišja vrednost, umrlih pa 9,7, tj. druga najnižja vrednost. Povprečna starost umrlega je znašala 80 let; višja je bila le v goriški in primorsko-notranjski.
Povprečna starost mater ob rojstvu otrok je bila 31,0 leta, tik pod državnim povprečjem 31,1 leta. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je za deklice, rojene leta 2024 v tej regiji, znašalo 84,7 leta, za dečke pa 80,0 leta. Zunaj zakonske zveze se je tu rodila polovica otrok, kar je bil tretji najmanjši delež med regijami.
Delež prebivalcev v starostni skupini 25–64 let z dokončano največ osnovno šolo je z 11,8 % rahlo presegal državno povprečje (11,7 %), delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa je bil s 34,7 % drugi največji.
Razmere na trgu dela
Stopnja delovne aktivnosti je v gorenjski regiji dosegla 71,9 %, tj. za 1,9 odstotne točke več od slovenskega povprečja. Stopnja anketne brezposelnosti je bila druga najnižja in je znašala 2,9 %, še nižja je bila le v obalno-kraški regiji (2,3 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v opazovani regiji jih je 29 % odhajalo na delo drugam, največ (88 %) v osrednjeslovensko regijo. To je bil četrti največji delež delovnih migrantov med regijami.
Povprečna mesečna neto plača zaposlenega v tej regiji je leta 2024 znašala 1.496 EUR, kar je bilo 2 % oz. 30 EUR manj od državnega povprečja.
Gospodarstvo
Bruto domači proizvod na prebivalca te regije je znašal 26.532 EUR, kar je bilo 16 % manj od povprečja na ravni Slovenije. Regija je ustvarila 8,2 % skupne bruto dodane vrednosti, kar je pomenilo četrti največji delež. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je znašal 17.439 EUR. Od povprečja na ravni države (17.130 EUR) je bil večji za okoli 2 %.
V gorenjski regiji je delovalo približno 23.600 podjetij, posamezno je zaposlovalo povprečno 3,6 osebe.
Kakovost življenja
Splošno zadovoljstvo z življenjem so prebivalci te regije v povprečju ocenili z najvišjo povprečno oceno med vsemi, s 7,8 (na lestvici od 0 do 10). Enako zadovoljni so bili še prebivalci zasavske in osrednjeslovenske regije.
Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti (1,1 %) ter stopnja tveganja revščine (10,9 %) sta bili v tej regiji tretji najnižji. Delež gospodinjstev, v katerih si lahko vsi člani gospodinjstva privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma, je bil drugi največji, 88-odstoten, stopnja prenaseljenosti stanovanja pa po drugi strani ena najvišjih med regijami; 11,5 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob, upoštevajoč število članov gospodinjstva.
Na 1.000 prebivalcev je bilo v tej regiji 578 avtomobilov; manj so jih imeli le v podravski, osrednjeslovenski in zasavski. Njihova povprečna starost je znašala 10,9 leta, kar je bilo nekoliko pod državnim povprečjem (11,0 leta); novejše avtomobile so imeli sicer le v koroški in osrednjeslovenski regiji.
Okolje
Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, nastala v tej regiji (451 kg), je bila za 75 kg na prebivalca manjša od slovenskega povprečja. Ločeno so zbrali 73 % komunalnih odpadkov, kar je bilo prav tako pod povprečjem. Iz javnega vodovoda je bilo gospodinjstvom dobavljenih okoli 35 m3 vode na prebivalca.
Priljubljena med turisti
Leta 2024 so med vsemi regijami našteli največ prihodov turistov – približno 1.581.000 oz. skoraj četrtino (24 %) vseh. Tako je bilo predvsem zaradi tujih gostov; ti so tu ustvarili največ, okoli petino prihodov (skoraj 1.350.000) in prenočitev (nekaj več kot 3.207.000) vseh tujih turistov v Sloveniji.
Sestavlja jo 18 občin
Na sredini leta 2024 je bila občina Kranj s 57.218 prebivalci po tem kazalniku tretja največja v državi. Po številu prebivalcev v regiji sta sledili občini Škofja Loka (23.928) in Jesenice (21.896). Najmanj prebivalcev je imelo Jezersko (668), z 10 prebivalci na km2 četrta najredkeje poseljena občina v državi.[1]
Gorenjska statistična regija v številkah
[uredi | uredi kodo]| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2024 | 2.137 | Gostota naseljenosti , 1. 1. 2024 | 98,0 | |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2024 | 209.491 | Povprečna starost prebivalcev , 1. 7. 2024 | 43,9 | |
| Naravni prirast, 2024 | –266 | Delež prebivalcev, starih 0–14 let (%), 1. 7. 2024 | 15,3 | |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 | 20.111 | Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024 | 21,9 | |
| Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 | 8.536 | Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | –1,3 | |
| Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 | 7.287 | Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 3,5 | |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 | 94.765 | Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 2,3 | |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 70.322 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024 | 11,8 | |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 | 10.887 | Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024 | 34,7 | |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024 | 2.338,4 | Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024 | 71,9 | |
| Število podjetij, 2024 | 23.629 | Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 2,0 | |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 | 5.560 | Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024 | 26.532 | |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 30.898 | Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024 | 1,6 | |
| Število prihodov turistov, 2024 | 1.581.033 | Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024 | 578 | |
| Število prenočitev turistov, 2024 | 3.973.401 | Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024 | 339 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat[2] | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [1] |
Občine v statistični regiji
[uredi | uredi kodo]- Občina Bled
- Občina Bohinj
- Občina Cerklje na Gorenjskem
- Občina Gorenja vas - Poljane
- Občina Gorje
- Občina Jesenice
- Občina Jezersko
- Mestna občina Kranj
- Občina Kranjska Gora
- Občina Naklo
- Občina Preddvor
- Občina Radovljica
- Občina Šenčur
- Občina Škofja Loka
- Občina Tržič
- Občina Železniki
- Občina Žiri
- Občina Žirovnica
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- Gorenjska, pokrajina
- YouTube
Viri
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 10. marca 2026.
- ↑ »Podatkovna baza SiStat«.
| Pokrajine (neformalne) |  | |
|---|---|---|
| Statistične regije | ||
| Volilne enote | ||
Zgodovinske tvorbe | ||
| Rimske province | ||
| Zgodnjesrednjeveške države | ||
| Zgodovinske dežele (Habsburška monarhija) | ||
Cerkvenoupravne enote | ||
| Cerkvene pokrajine | ||
| Škofije | ||