Občina Tržič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Občina Tržič
Občina Tržič grb.gif

Grb Občine Tržič

Tržič

Izključi Ortofoto/Topo

Zemljevid lahko najdete na
spletnem projektu Geopedia:
Površina: 155,4 km²
Župan: Borut Sajovic
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
15.151
7.384
7.767
Povprečna starost: 37,03 let
Stanovanjske površine:
 - gospodinjstev:
 - družin:
27,24 m²/osebo
5.239
4.334
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:
7.435
1.015
Povprečna plača (avgust 2003):
 - bruto:
 - neto:
 
197.545 SIT
128.526 SIT
Študentov: 576
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

Občina Tržič je ena od občin v Republiki Sloveniji. Občina zavzema 155,4 km2 ali 0,8 % ozemlja Republike Slovenije. Na severu meji z Republiko Avstrijo in sicer po gorskem grebenu osrednjih Karavank, na zahodu meji na občini Žirovnica in Radovljica, na vzhodu na Jezersko in Preddvor ter na jugu na občini Kranj in Naklo. Ozemlje skoraj v celoti pripada porečju Tržiške Bistrice, le manjši del pripada porečju Kokre. Administrativno središče občine je Tržič.

Severni del občine zavzemajo osrednje Karavanke, proti jugu se pokrajina znižuje v hribovje, najjužnejši del občine pa predstavljajo uravnave, ki pripadajo severnemu delu Ljubljanske kotline in se imenujejo Dobrave.

Gorati del občine prekinjajo večje in manjše doline. Glavne tri so dolina Tržiške Bistrice, dolina Mošenika in dolina Lomščice. Ostro alpsko podnebje, ki prevladuje v občini, je posledica opisane gorske pokrajine in se kaže v dokaj nizkih temperaturah in nadpovprečni količini padavin. 70 % občine prekriva gozd, med drevesnimi vrstami pa izrazito prevladuje smreka. Tržič leži ob glavni ljubeljski cesti, ki pelje iz Ljubljane in Kranja čez Ljubelj v Avstrijo. Od glavnega mesta je oddaljen samo 45 km, ob delavnikih pelje iz Tržiča v Ljubljano 25 avtobusov, ob sobotah, nedeljah in praznikih 12 ter v času sezone oz. šolskih počitnic 19 avtobusov. Od mednarodnega letališča Jožeta Pučnika (Brnik) je Tržič oddaljen 20 km, avstrijska meja pa je oddaljena le 12 km. Dostopnost do občine je enostavna.

Osnovni podatki o občini[uredi | uredi kodo]

  • površina: 155.4 km2
  • število naselij: 35
  • največje naselje: Tržič - 3.920 prebivalcev
  • največja nadmorska višina: 2133 m (Košutnikov turn)
  • najmanjša nadmorska višina: 434 m
  • število prebivalcev (oktober 2007): 15.851
  • gostota: 97.5 prebivalca/ km2
  • število naselij: 35
  • število gospodinjstev: 5239
  • povprečno število članov na eno gospodinjstvo: 2,9
  • število kmečkih gospodarstev: 399
  • število stanovanj: 5643
Mejni prehod na Ljubelju.
Kurnikova hiša v Tržiču.
Grad Neuhaus v Tržiču.

Občina Tržič je razdeljena na 13 krajevnih skupnosti: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Podljubelj, Pristava, Sebenje, Senično, Tržič - Ravne in Tržič - mesto.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče, Žiganja vas

Občinski simboli[uredi | uredi kodo]

Grb občine Tržič predstavlja srebrno mestno obzidje s štirimi cinami na modrem poznogotskem ščitu sanitske oblike. Štiri cine delijo ščit na modri in srebrni del; iz dna ščita raste srebrno obzidje, zgrajeno iz sedmih vrst klesancev, ki nosijo v vencu štiri cine; med klesanci pete vrste so štiri puškarnice. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras, grb pa ima tudi sebi lasten in značilen grbovni okras. V grbu občine Tržič se uporabljajo bela, modra in rumena. (Modra in rumena sta v barvni lestvici sestavljeni iz naslednjih barv: modra: Y=0; M=35; C=100; K=10 - rumena: Y= 100; M=20; C=0; K=0)*

Zastava Občine Tržič je modra in bela, barvi ločuje cinasti rez. Razmerje višine proti dolžini (v:l) je 1:2,5 (ena proti dve celi in pet desetin) s tem, da je zastavina ruta razdeljena vertikalno po sredini s cinasto delitvijo med belim in modrim poljem; cine so kvadrataste oblike tako, da ima belo polje dve celi cini in dve polovici ob robovih, oziroma modro polje tri cele cine. Zastavo sestavljata bela in modra (Y=0; M=35; C=100; K=10) barva.

Himna občine Tržič je pesem Naš domači kraj avtorja Matija Mežka, na melodijo skladatelja Janeza Močnika.

Besedilo:

Srečni kraji med vrhovi, kjer prijazni so domovi,
pesmi naj glasno donijo, čez vrhove se glasijo,
v soncu Mošenik odseva, v dnu mu Bistrica odpeva,
na domači zemlji večno Tržičan bo živel srečno.
Vedrega smo mi duha in slovenskega srca,
ki za gorski bije raj, dragi naš domači kraj.

Znane osebnosti, povezane z občino[uredi | uredi kodo]

Tradicionalne prireditve[uredi | uredi kodo]

  • Mednarodni dnevi mineralov fosilov in okolja - od leta 1973. Danes razstava predstavlja eno največjih tovrstnih prireditev v Evropi, saj se po številu obiskovalcev uvršča na tretje mesto, po kulturnem, izobraževalnem, raziskovalnem in vzgojnem programu pa kar na prvo mesto v svetu. Povprečno število obiskovalcev, ki si v dveh dneh ogledajo omenjeno prireditev je okrog 3.000. Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja se vsako leto odvijajo drugi vikend v maju v Dvorani tržiških olimpijcev.
  • Poletne prireditve - od leta 1996. V sklopu prireditev se vsak vikend v juliju in avgustu predstavljajo kulturne in glasbene skupine iz Slovenije in tujine. Prireditve se odvijajo v atriju Občine ter v letnem gledališču, na griču sv. Jožefa. Petkovi večeri so namenjeni koncertom klasične in zabavne glasbe ter gledališkim predstavam, sobotni dopoldnevi pa s predstavami za najmlajše popestrijo Pikine otroške matineje. Vse predstave so brezplačne.
  • Mednarodna tekma na rolkah. Tržiški športni delavci vsako prvo soboto v septembru pripravijo mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah. Tekmovanja se udeležujejo večinoma aktivni tekači na smučeh. Vsako leto pa se poleg najboljših domačih tekmovalcev na startu zberejo tekmovalci iz sosednjih držav. Imena prijavljenih pričajo, da je to najkvalitetnejša in najodmevnejša tekaška prireditev pri nas. Tekmovanje poteka od mesta Tržič proti vasi Lom, na 4,5, 6,5 in 8,5 km dolgi progi. Start za vse kategorije je pred tovarno obutve Peko Tržič. Na koncu bolj za šalo svoje moči preizkusijo še politiki in gospodarstveniki.
  • Šuštarska nedelja - s 30-letno tradicijo. Na Šuštarsko nedeljo obišče Tržič več 10.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih držav, njena tradicija je ohranjena že več kot trideset let. Trgovci iz vse Slovenije svoje blago razstavljajo na več kot 300 stojnicah, ves dan se odvijajo različne kulturne, zabavne in etnografske prireditve, tržiški gostinci pa vas ta dan pričakujejo s pravim šuštarskim kosilom in tržiškimi bržolami. Šuštarska nedelja se je razvila iz tržiških sejmov. Tržič je namreč leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili številni sejmi, od katerih sta bila najpomembnejša Andrejev sejem pred Miklavžem in sejem kmečkih izdelkov na Angelsko nedeljo (prva nedelja v septembru). Na ta dan so bili vsako leto šuštarski vajenci - »jungri« sprejeti med pomočnike - »ksele«. Ta običaj, ki so mu pravili »frajšprehunga« so zaključili s sejmom in nazadnje tudi z veselico, kjer so pozabili na celodnevno delo na nizkih trinogih stolčkih in šuštarski luči na »gauge«.
  • Hrastov memorial - hitrostne avtomobilske in motociklistične dirke. Prve so bile na Ljubelju že leta 1926, ko je bil razvoj motorizacije še močno v povojih. Do leta 1939 so izvedli enajst tekmovanj z veliko mednarodno udeležbo in Ljubelj je dobil sloves najtežje dirke v Evropi. Po vojni so bili tekmovalci predvsem iz bivše Jugoslavije, leta 1953 pa je bilo izvedeno prvo mednarodno povojno tekmovanje. Dirke so ponovno zamrle leta 1961. V 3. tisočletju se je društvo Avto moto Tržič odločilo ponovno oživiti stare ljubeljske strmine. Prireditev so poimenovali po domačinu, Mirku Hrastu, ki je kot mnogi drugi živel s tekmovanji v Podljubeljski dolini in se kot aktiven tekmovalec tudi sam udeleževal preizkusov starodobnikov na Ljubelju. Prireditve se danes odvijajo na makadamski cesti, ki pelje od mejnega prehoda pa do vrha starega prelaza na Ljubelju. Proga je dolga 2300 metrov in na najbolj strmi točki doseže naklon do 33 %. Včasih so se prireditve odvijale na precej daljši progi, sedaj pa je del stare proge, ki vodi do mejnega prehoda, asfaltiran. Na dirki lahko sodelujejo motocikli, ki so narejeni do leta 1961, in avtomobili do leta 1970.
  • Gregorjevo - najbolj znan Tržiški običaj, ki se je ohranil iz 19. stoletja in je povezan s čevljarsko obrtjo. Na predvečer svetega Gregorja (11. marca) so čevljarji prenehali z delom pri luči, ki so ga morali opravljati celo leto pri pomanjkljivi svetlobi. Gregor je s pomladjo prinesel toplejši in daljši dan. Zato so v razigranem veselju ta dan na bregu Bistrice zažgali kres, po vodi pa so spuščali s smolo polite oblance, češ naj voda odnese neprijetno delo pri slabi luči. V spomin na ta večstoletni tržiški običaj še danes otroci na predvečer svetega Gregorja po reki Bistrici spuščajo hišice iz lesa in papirja, v katerih gorijo sveče.
  • Lomski ploh (izg. vomnsk poh) je običaj, s katerim moški zbadajo neporočene ženske. Ploh je velika smreka, ki jo fantje poiščejo in posekajo ter slovesno vlečejo skozi vas v posmeh vsem dekletom, ki se niso hotela poročiti. Največja sramote naj bi to bila za tisto dekle, ki je svojo poroko napovedalo, potem pa obljubo pojedlo. Ali pa za tisto, na katero se že nekaj časa čaka, pričakovane poroke pa ni in ni. Smreka predstavlja ženina. Fantje pravijo: »Nas niste hotele, zdaj pa imate tega kosmatega ženina!« Običaj se praznuje na pustni torek, dan veselja in norčij. V sprevodu lahko sodelujejo samo neporočeni fantje. Na začetku jaha nekaj konjenikov, po navadi so slovesno oblečeni v narodno nošo. Prvi od njih nosi pustno zastavo- fano, na kateri je naslikan pust in izpisane vse letnice, v katerih se je ploh vlekel. Ta zastava izvira iz leta 1927.

Gorski svet[uredi | uredi kodo]

Gore in planine so ena od prepoznavnih značilnosti tržiške občine. Vrhovi Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ki se dvigujejo nad gozdnato pokrajino, so že dolgo priljubljen cilj planincev. S tržiških gora se odpira razgled na dve deželi, Kranjsko in Koroško in tudi dve državi, Slovenijo in Avstrijo. Toda, če je bila v preteklosti meja, ki teče po grebenu Karavank, ovira za ljubitelje gora, danes temu ni več tako. Planinci lahko sedaj državno mejo prečkajo na več posebej določenih mestih. Planinske poti v tržiških hribih so dobro označene in zadovoljujejo tako zahtevnejše planince, kakor tudi ljubitelje zanimivih sprehodov po gozdovih in visokogorskih pašnikih. Tržiške gore so zaradi številnih planinskih postojank in planašarij privlačne tudi za več dnevno planinarjenje. Večina vrhov v okolici Tržiča je dosegljiva tudi v zimskem času, ko s svojo višino, ki sega nad kotlinsko meglo, nudijo enkratno doživetje. Vrhovi na tržiški planinski poti:

Tržiške planine oživijo junija, živina in planšarji pa jih zapustijo sredi septembra. Planšarije nudijo domače kislo mleko, skuto, žgance in masovnek. Planinske koče v občini so:

Muzeji[uredi | uredi kodo]

  • Tržiški muzej - obrtna tradicija in tehniška ter etnološka dediščina. Od leta 1969 je dejavnost muzeja profesionalizirana.
  • Stalna zbirka »Lovci na mamute - ledena doba v Evropi«  se nahaja na Koroški cesti 9, 20 m od cerkve sv. Andreja. Tu so na enem mestu zbrane vse arheološke najdbe od Afrike, Sibirije, Bližnjega vzhoda in Evrope. Fosilni ostanki, arheološke najdbe ter rekonstrukcije v modelih in naravni velikosti pripovedujejo zgodbo o nastanku človeka pred 4 milijoni let do konca starejše kamene dobe.
  • Kurnikova hiša - etnografski muzej
  • Razstavno-izobraževalno središče Dovžanova soteska

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]