Pust

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Datum
Leto Pustni

torek

2019 5. marec
2020 25. februar
2021 16. februar
2022 1. marec
2023 21. februar
2024 13. februar
2025 4. marec
2026 17. februar
2027 9. februar
2028 29. februar
2029 13. februar
2030 5. marec
2031 25. februar
2032 10. februar
2033 1. marec
2034 21. februar
2035 6. februar
2036 26. februar
2037 17. februar
2038 9. marec
2039 22. februar
2040 14. februar
Cerkljanska pustna maska - Pust, cerkljanski laufar
Pustne šeme, Kurenti na Ptuju

Pust (Pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.[1]

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«[2]

K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji«

Močna zakoreninjenost izraza pust in kurent je podobno kot pri priimkih Petek in Božič dala osnovo za nastanek dveh priimkov Pust in Kurent.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije;zvezek 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
  2. Keber Janez, Leksikon imen (COBISS)